← Slovenija

Posredovanje informacij s strani Zavoda za zaposlovanje - IPRS

Posredovanje informacij s strani Zavoda za zaposlovanje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.07.2021 Številka: 07121-1/2021/1295 Kategorije:Upravni postopki --> Kategorije: Upravni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede posredovanja informacij s strani Zavoda RS za zaposlovanje (ZRSZ), o tem kateri referent na ZRSZ rešuje vlogo za izdajo informativnega lista in njegove kontaktne podatke? Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pri tem IP poudarja, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP je skladno z 2. členom Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A) samostojen in neodvisen državni organ, pristojen za: odločanje o pritožbi, s katero je organ zavrgel ali zavrnil zahtevo ali kako drugače kršil pravico do dostopa ali ponovne uporabe informacije javnega značaja ter v okviru postopka na drugi stopnji tudi za nadzor nad izvajanjem zakona, ki ureja dostop do informacije javnega značaja, in na njegovi podlagi izdanih predpisov; inšpekcijski nadzor nad izvajanjem zakona in drugih predpisov, ki urejajo varstvo ali obdelavo osebnih podatkov oziroma iznos osebnih podatkov iz Republike Slovenije, ter opravljanje drugih nalog, ki jih določajo ti predpisi; odločanje o pritožbi posameznika, kadar upravljavec osebnih podatkov ne ugodi zahtevi posameznika glede pravice posameznika do seznanitve z zahtevanimi podatki, do izpisov, seznamov, vpogledov, potrdil, informacij, pojasnil, prepisovanja ali kopiranja po določbah zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov. Glede na navedeno vam lahko poda le neobvezno mnenje z vidika varstva osebnih podatkov in v tem okviru glede dostopa do informacij javnega značaja, med tem ko IP nima pristojnosti preverjanja in presojanja pravilnosti konkretnih upravnih postopkov z drugih vidikov. Postopek pridobitve enotnega dovoljenja za prebivanje in delo, ki ga opisujete v vašem zaprosilu, ureja Zakon o tujcih (ZTuj-2), konkretneje 37. a člen, ki med drugim določa, da pristojni organ, po prejemu prošnje za izdajo ali podaljšanje enotnega dovoljenja po uradni dolžnosti zahteva od organa, pristojnega za podajo soglasja k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja po zakonu, ki ureja zaposlovanje in delo tujcev (ZRSZ, opomba IP), da poda soglasje k izdaji ali podaljšanju enotnega dovoljenja. Z vidika varstva osebnih podatkov, IP poudarja, da mora za vsako obdelavo osebnih podatkov (kamor spada tudi posredovanje imena, priimka in kontaktnih podatkov uradne osebe, ki vodi določen postopek) obstajati ustrezna in zakonita pravna podlaga, skladno s prvim odstavkom 6. člena Splošne uredbe, ki določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: privolitev, kadar ne gre za izvajanje javnih nalog (točka (a)), sklenitev ali izvajanje pogodbe (točka (b)), zakon (točka (c)), zaščita življenjskih interesov (točka (d)), izvajanje javne naloge (točka (

  1. e)v zvezi s četrtim odstavkom 9. člena ZVOP-1). Ob tem opozarjamo, da se točka (
  2. f)ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Glede na navedbe v vašem zaprosilu IP pojasnjuje, da bi pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov (imena in priimka uradne osebe), ki vodi konkreten postopek izdaje soglasja lahko predstvaljal v Zakonu o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB; s sprem. in dop.; v nadaljevanju ZDIJZ). Slednji v prvem odstavku 1. člena določa, da ureja postopek, ki vsakomur omogoča prost dostop in ponovno uporabo informacij javnega značaja, s katerimi razpolagajo državni organi, organi lokalnih skupnosti, javne agencije, javni skladi in druge osebe javnega prava, nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih služb (organi). Dostop do informacij javnega značaja ni neomejen; prvi odstavek 6. člena določa izjeme od prostega dostopa, katerih obstoj je treba preveriti v vsakem primeru in za vsako informacijo posebej. Posebej omenjamo izjemo varstva osebnih podatkov, ki jo določa 3. točka prvega odstavka 6. člena ZDIJZ. Vendar pa ZDIJZ določa tudi t.i. izjeme od izjem, denimo kadar pa gre za podatke o porabi javnih sredstev ali podatke, povezane z opravljanjem javne funkcije ali delovnega razmerja javnega uslužbenca; v takšnem primeru se dovoli tudi dostop do podatkov, ki so sicer izvzeti od prostega dostopa, torej tudi dostop do osebnih podatkov (gl. tretji odstavek 6. člena ZDIJZ). Skladno z že ustaljeno prakso IP lahko v okoliščinah vašega zaprosila povemo, da so imena in priimki uradnih oseb – javnih uslužbencev, ki vodijo konkreten postopek, podatki o porabi javnih sredstev ter podatki, povezani z opravljanjem delovnega razmerja javnega uslužbenca, kar pomeni, da bi zakonito podlago za pridobitev imena in priimka uradne osebe, ki vodi postopek soglasja lahko predstavljala določba tretjega odstavka 6. člena ZDIJZ. Ob tem pa IP opozarja tudi na svojo prakso glede dostopa do službenih telefonskih in fax številk ter službenih elektronskih naslovov teh javnih uslužbencev in funkcionarjev. Ti namreč, skladno s prakso IP (npr. odločbe IP 090-216/2018, 090-252/2018, 090-59/2009 in 090-179/2010/4), praviloma predstavljajo varovane osebne podatke, saj ne gre za osebne podatke, ki bi bili neposredno v zvezi z delovnim razmerjem javnega uslužbenca, oziroma opravljanem funkcije funkcionarja, razen če jih organ ni posredoval javnosti in jih javno objavil, kot to določa drugi odstavek 106. člena ZVOP-1, torej v primeru, ko gre za osebe, ki so pri organu določene za komuniciranje z javnostjo. Ker pa je IP na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, se vnaprej ne sme opredeljevati do vprašanja, kateri podatki konkretno bi predstavljali prosto dostopne informacije javnega značaja. Svetujemo, da si več o pravicah posameznika glede varstva podatkov preberete na naši spletni strani www.tiodlocas.si. V upanju, da smo vam z našim mnenjem pomagali, vas lepo pozdravljamo. Lep pozdrav, Mojca Prelesnik informacijska pooblaščenka Maja Wondra Horvat, univ. dipl. prav., svetovalka IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
  3. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.