Posredovanje informacije o izbranem osebnem zdravniku delodajalcu - IPRS

Posredovanje informacije o izbranem osebnem zdravniku delodajalcu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 24.07.2021 Številka: 07120-1/2021/381 Kategorije:Delovna razmerja, Pravne podlage --> Kategorije: Delovna razmerja, Pravne podlage Pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo dne 16. 7. 2021 prejeli vaše vprašanje o tem, ali lahko ZZZS delodajalcu posreduje podatek o delavčevemu izbranemu osebnemu zdravniku, ker delodajalec v sistemu eBOL ne najde zdravniškega potrdila o upravičeni odsotnosti z dela. Zato bi delodajalec želel kontaktirati delavčevega zdravnika in ga zaprositi za izdajo eBOL, da bi lahko odsotnemu delavcu pravilno obračunal nadomestilo plače. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točko prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. ZZZS lahko delodajalcu razkrije, kdo je delavčev izbrani osebni zdravnik (IOZ) družinske medicine, če delodajalec izkaže, da so podatki v konkretnem primeru nujno potrebni za uresničevanje delavčevih pravic in obveznosti iz delovnega razmerja. Delodajalec ni upravičen do sistematičnega vnaprejšnjega zbiranja podatkov o IOZ delavcev izven konkretnih potreb. O b r a z l o ž i t e v: Delodajalec se s podatki o IOZ lahko zakonito in »avtomatično« seznani v več situacijah, na primer: če pride do delovne nesreče ali poklicne bolezni, če delavec delodajalcu predloži zdravniško potrdilo IOZ o dejstvih, ki so v zvezi z uveljavljanjem pravic in obveznosti v delovnem razmerju (npr. potrdilo o dieti in kronični bolezni) ali če je po zaključku bolniškega staleža potrdilo o upravičeni odsotnosti redoma na voljo v eBOL sistemu. Toda v vašem primeru ne gre za zgornje primere, zato mora delodajalec ZZZS-ju ustrezno utemeljiti nujno potrebo po zahtevani informaciji (npr. neobičajne okoliščine, zaradi katerih eBOL še ni bil izdan, potreba po pravilnem obračunu plače oz. nadomestil, delodajalec ne more vzpostaviti stika z delavcem...). Tega IP na konkretni ravni ne more presojati izven inšpekcijskega postopka. V vašem primeru je podlaga za pridobitev želene informacije s strani delodajalca lahko v (

1. b)točki (»izvrševanje pogodbe«) ali (
2. f)točki (»prevladujoči zakoniti interesi«) prvega odstavka 6. člena Splošne uredbe o varstvu podatkov v povezavi s prvim odstavkom 48. člena ZDR-1. Relevantne »pravice in obveznosti iz delovnega razmerja«, ki jih zahteva 48. člen ZDR-1 izhajajo na primer iz poglavja VII/2 Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja in ZZVZZ (28. člen in naslednji), pristojnost izbranega osebnega zdravnika družinske medicine na tem področju pa na primer iz 80. člena ZZVZZ. Toda zgornje podlage ne pomenijo, da zakonodaja delodajalcem daje na voljo splošno in neomejeno pravico do pridobivanja podatkov o IOZ delavcev. Tudi peti odstavek 79b. člena ZZVZZ po mnenju IP ne predstavlja univerzalne podlage za pridobivanje osebnih podatkov o zavarovancih (sem spadajo npr. tudi podatki o zdravilih, zdravstvenih storitvah in zdravstvenem stanju) s strani delodajalcev. Iz zgoraj navedenega torej izhaja, da delodajalec nima na voljo izrecne zakonske podlage za sistematično, vnaprejšnje, masovno in dolgoročno zbiranje podatkov o IOZ delavcev. Lahko pa delodajalec te podatke za posameznega delavca pridobi od upravljavca, ki podatke ima, če prepričljivo izkaže konkretno potrebo po pridobitvi oziroma upravičen namen njihove obdelave, tj. če izkaže, da podatke potrebuje v posamičnem primeru za uvejavljanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja za določenega delavca. V zvezi z vašim vprašanjem je na spletni strani IP že na voljo podobno mnenje št. 07121-1/2020/224. Lepo vas pozdravljamo, Pripravil: mag. Urban Brulc, univ. dipl. prav. samostojni svetovalec IP Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
3. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026