Posredovanje izvidov s strani izvajalca medicine dela delodajalcu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.12.2015 Številka: 0712-1/2015/3169 Kategorije:Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Delovna razmerja, Zdravstveni osebni podatki Pri Informacijskem pooblaščencu smo dne
- 2015 prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem (povzetek):
- Ali je dopustno, da izvajalec medicine dela delodajalcu posreduje rezultate testiranj na alkohol, psihoaktivne snovi in prepovedane droge? Do rezultatov kot izvajalec medicine dela pridete v okviru preventivnih zdravstvenih pregledov delavcev. Kot možno pravno podlago navajate privolitev delavca. Na splošno zagovarjate možnost, da se delodajalci seznanijo s konkretnimi rezultati;
- Ali mnenje Informacijskega pooblaščenca ščiti izvajalca medicine dela pred tožbami delavcev in raznimi postopki pred Zdravniško zbornico Slovenije?Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 1.a: Če gre za splošni preventivni zdravstveni pregled, izvajalec medicine dela ne sme delodajalcu, z zapisi na zdravniškem spričevalu ali na kakšen drug način, sporočati konkretnih rezultatov testiranj na alkohol in druge psihoaktivne snovi in prepovedane droge. 1.b: Če je delavec ob sumu na vinjenost ali uživanje psihoaktivnih snovi in prepovedanih drog napoten na t.i. drug usmerjen preventivni zdravstveni pregled, lahko delodajalec pridobi konkretne rezultate alkoholometrije. V zvezi z drugimi psihoaktivnimi snovmi in prepovedanimi drogami pa lahko pridobi zgolj podatek o tem, ali je delavec (bil) pod vplivom (nedoločenih) snovi oziroma o njegovi delazmožnost v zvezi s tem stanjem. 1.c: Če delavec pri izvajalcu medicine dela veljavno (kar vključuje pogoj svobodne volje!) pisno privoli v razkritje konkretnih rezultatov iz primera 1.a in 1.b (razen za rezultate alkoholometrije iz primera 1.b), jih izvajalec lahko posreduje delodajalcu, da se ta z njimi seznani. Toda to še ne pomeni, da lahko delodajalec te podatke tudi nadalje prosto obdeluje, saj za to potrebuje ustrezno pravno podlago.
- Mnenje Informacijskega pooblaščenca je neobvezujoče in ne nudi absolutnega varstva pred kakršnimi koli zahtevki, nadzori ali sodnimi in drugimi uradnimi postopki.O b r a z l o ž i t e v:Osebni podatki se lahko obdelujejo (npr. pridobivajo, pošiljajo in razkrivajo) le na podlagi zakona ali pogojno privolitve. Za razkritje zdravstvenih podatkov delodajalcu zakonske podlage ni, zaradi česar izvajalec medicine dela ne sme na zdravniško spričevalo zapisati podatkov o zdravstvenem stanju (npr. rezultatov analiz in preiskav). Poleg tega tudi iz Pravilnika o preventivnih zdravstvenih pregledih izhaja, da se na obrazec zdravniškega spričevala ne zapisuje konkretnih podatkov o zdravstvenem stanju. Ena od izjem je podatek o dejstvu in ravni alkoholiziranosti, saj:- gre za podatek, ki ga lahko (ob pogoju, da delavec v to privoli) ugotavlja tudi delodajalec sam,- podatek je potreben zaradi ugotavljanja odstopanja od predpisanega tolerančnega praga,- podatek je potreben za izbiro in višino morebitne sankcije in- je, zaradi navedenega, podana podlaga v prvem odstavku
- člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1). Toda to velja le pod pogojem: - da je pacient privolil v izvedbo testiranja (prisilna zdravstvena oskrba namreč ni možna),- da ima delodajalec prepoved alkoholiziranosti in postopke v zvezi s tem urejene v internih aktih (
- in
- člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1) in- da je bil delavec neposredno ob zaznanem sumu na alkoholiziranost napoten na usmerjen preventivni zdravstveni pregled k izvajalcu medicine dela v skladu s postopki predpisanimi v internih aktih, v skladu z
- členom ZVZD-1).V opisanem primeru lahko torej izvajalec medicine dela, brez privolitve pacienta, posreduje pacientovemu delodajalcu tudi konkretni podatek o ravni alkoholiziranosti. Drugače je pri testiranju na prepovedane droge in druge psihoaktivne snovi, in sicer tudi, če je delodajalec delavca zaradi suma napotil na usmerjen preventivni zdravstveni pregled. Tu podlaga v prvem odstavku
- člena ZDR-1 ne pride v poštev. Delodajalec namreč ne potrebuje točnega podatka o tem, za katero konkretno snov gre in kakšna je raven oziroma, kaj konkretno je vzrok delavčevega stanja. Delodajalec sicer lahko sam izvaja določene preproste psihomotorične teste za ugotavljanje delavčevega stanja, ne more pa sam izvajati zahtevnejših in zanesljivih preiskav, npr. krvnih in urinskih analiz. Zato izvajalec medicine dela delavčevemu delodajalcu ne sme posredovati konkretnih podatkov o psihoaktivnih snoveh in posledicah njihovega uživanja, temveč le informacijo o delazmožnosti in s tem podatek o tem, ali je (bil) delavec pod vplivom teh snovi ali ne. Pogoji za razkritje teh podatkov so sicer enaki kot pri ugotavljanju alkoholiziranosti – privolitev delavca v pregled, urejenost internih aktov v skladu s
- in
- členom ZVZD-1 (tako kot to že sami pojasnjujete v vašem dopisu) in napotitev na usmerjen zdravstveni pregled zaradi suma, da je delavec pod vplivom teh snovi. Če je bil delavec v slabem stanju zaradi upravičenih razlogov (npr. zastrupitev, neželeni učinki zdravil, pomotno predoziranje zdravil ipd.), lahko te razloge delavec delodajalcu sporoči tako, da mu sam pokaže izvid. Kot že rečeno, delodajalec ne sme dobiti nobenih podatkov o alkoholiziranosti ali uživanju psihoaktivnih snovi, če gre le za splošni oziroma obdobni preventivni zdravstveni pregled. Pri tistih zgornjih primerih, za katere velja, da izvajalec medicine dela ne sme delodajalcu posredovati konkretnih zdravstvenih podatkov, se postavlja še vprašanje, ali bi bilo to izjemoma dopustno na podlagi privolitve pacienta. Glede privolitve Zakon o pacientovih pravicah (ZPacP) v
- členu omogoča, da pacient (delavec) pri izvajalcu zdravstvene dejavnosti privoli v razkritje zdravstvenih osebnih podatkov tretjim osebam (na primer pacientovemu delodajalcu) za nezdravstveni namen. V izhodišču je torej dopustno tudi delodajalcu posredovati osebne podatke, če je delavec v to pisno privolil pri izvajalcu medicine dela in pod dodatnim pogojem, da je privolitev veljavna, na primer, da delavec ni bil s strani delodajalca prisiljen dati privolitev. Toda treba je upoštevati, da se ta privolitev ne nanaša na obdelavo osebnih podatkov pri delodajalcu po tem, ko ta osebne podatke pridobi oziroma se z njimi seznani. Za nadaljnjo obdelavo podatkov pri delodajalcu (torej po seznanitvi) mora ta razpolagati z ustrezno zakonsko podlago (splošne podlage za nadaljnjo obdelavo ni, obstoj posebne podlage pa je odvisen od namena, vrste, obsega in drugih okoliščin obdelave), dodatna delavčeva privolitev pa verjetno ne bi bila veljavna zaradi možne odsotnosti svobodne volje, ki izvira iz neenakega položaja med delavcem in delodajalcem. Podobno bi veljalo, če bi delavec izvide sam predložil delodajalcu. Zato vam prakse posredovanja konkretnih rezultatov delavčevemu delodajalcu ne priporočamo niti v primeru, če pacient v to privoli na podlagi ZPacP. Lepo vas pozdravljamo.Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav.,informacijska pooblaščenka Pripravil:Urban Brulc, univ. dipl. prav.svetovalec Informacijskega pooblaščenca O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026