← Slovenija

Posredovanje kopij odločb CSD na DURS - IPRS

Posredovanje kopij odločb CSD na DURS + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.04.2011 Številka: 0712-1/2011/947 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki V dopisu sprašujete, ali lahko Davčna uprava Republike Slovenije za potrebe odločanja o odmeri dohodnine, od centra za socialno delo zahteva kopije odločb o pravicah, ki jih imajo zavezanci na Centrih za socialno delo, npr. o dodatku za nego otroka. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja in na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št 113/05 in 51/2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Davčna uprava Republike Slovenije sme od centrov za socialno delo zahtevati kopije odločb o priznanju dodatka za nego otroka, ki jih ti izdajajo, za potrebe izdaje pravilne oziroma zakonite odločbe o odmeri davka. Upravičenje DURS, da zahteva kopije obravnavanih odločb od CSD izhaja iz ZDS-1, ZDavP-2 in ZDoh-2, iz prej navedenih zakonskih predpisov pa izhaja tudi dolžnost CSD, da DURS-u zahtevane kopije odločb posreduje. V odločbah, ki jih od centrov za socialno delo (v nadaljevanju CSD) zahteva Davčna uprava Republike Slovenije (v nadaljevanju DURS), so osebni podatki, saj gre za podatke, ki se nanašajo na posameznika. Oblika, v kateri je osebni podatek izražen, ni pomembna, kot to določa
  6. točka
  7. člena ZVOP-
  8. Obdelava osebnih podatkov, kot kakršnokoli delovanje, ki se s temi podatki izvaja, npr. zbiranje, pridobivanje, posredovanje…, mora biti zakonita in poštena. Osebni podatki se lahko torej obdelujejo, v obravnavanem primeru posredujejo, le če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ali če je za obdelavo osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, kot to izhaja iz
  9. člena ZVOP-1, v katerem so splošno opredeljene pravne podlage in nameni obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, v katerega skladno z
  10. točko
  11. člena ZVOP-1 sodi DURS, so še posebej urejene v
  12. členu ZVOP-1, iz katerega izhaja, da se osebni podatki obdelujejo, če tako določa zakon, samo če zakon to posebej določa, pa se obdelujejo le na podlagi osebne privolitve. Iz navedenih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov v ZVOP-1 je razvidno, da so pri obdelavi osebnih podatkov pomembni tudi predpisi, ki urejajo delovanje, pooblastila oziroma postopanje organa, ki za podatke zaproša. V konkretnem primeru to pomeni, da mora imeti DURS pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v predpisih, ki urejajo njegovo delovanje oziroma pooblastila. Z drugimi besedami DURS mora zahtevo za posredovanje podatkov opreti na zakon. Zakon o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – UPB2 s sprem., v nadaljevanju ZDS-1), ki skladno s
  13. členom ureja naloge in organizacijo davčne službe in njena pooblastila, v
  14. členu določa, da DURS zbira osebne in druge podatke zaradi z zakonom določenih nalog neposredno od oseb, na katere se ti podatki nanašajo, od drugih oseb, ki o tem kaj vedo, in iz obstoječih zbirk podatkov. Po Zakonu o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 s sprem., v nadaljevanju ZDavP-2) kot procesnem predpisu, DURS postopa, kadar odloča o obveznostih in pravicah posameznikov v postopku pobiranja davka, kot to določa
  15. člen tega zakona. V četrtem odstavku
  16. člena ZDavP-2, v katerem je urejeno načelo dolžnosti dajanja podatkov, je določeno, da so organi in druge osebe, ki razpolagajo s podatki, pomembnimi za odločanje v davčnih zadevah, dolžni te podatke posredovati DURS brezplačno. Načelo dolžnosti dajanja podatkov je izpeljano tudi v
  17. členu ZDavP-2, na podlagi katerega morajo osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, DURS dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka. Iz navedenih pravnih podlag torej izhaja, da ima DURS široka pooblastila, da od organov zahteva podatke in vso dokumentacijo, ki jo ti vodijo in je pomembna pri odmeri davka. Kot navajate v dopisu, DURS za potrebe odmere dohodnine od CSD zahteva kopije odločb o dodatku za nego otroka. Dokumenta, s katerim DURS zahteva od CSD, da mu posreduje kopije obravnavanih odločb, dopisu niste priložili. Predvidevamo pa, da DURS zahteva posredovanje kopij obravnavanih odločb, ker preverja upravičenost izpolnjevanja pogojev do posebne olajšave za vzdrževanega otroka v postopku odmere davka. Zakon o dohodnini (Uradni list RS, št. 24/11 – UPB7, v nadaljevanju ZDoh-2) v
  18. členu ureja posebno olajšavo in v
  19. točki prvega odstavka določa, da se rezidentom, ki vzdržujejo družinske člane, prizna zmanjšanje letne davčne osnove, ki znaša za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo 7.486 eurov letno. ZDoh-2 v osmem odstavku
  20. člena določa, da se za uveljavljanje posebne olajšave iz
  21. točke prvega odstavka med drugim uporablja odločba centra za socialno delo o priznanju dodatka za nego otroka. Kot iz navedenega izhaja, se upravičenost do posebne olajšave za vzdrževanega otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo, dokazuje prav z odločbo CSD. Pooblaščenec domneva, da je DURS od CSD zahteval posredovanje kopij odločb o priznanju dodatka za nego otroka, ker postopa skladno z načelom do uporabnikov (davčnih zavezancev) prijazne uprave oziroma teži k odpravi administrativnih ovir za vlagatelje. Kot je bilo prej ugotovljeno, ima DURS na podlagi ZDS-1, ZDavP-2 in ZDoh-2 široka pooblastila za pridobivanje podatkov in vse dokumentacije, ki je potrebna za pravilno odmero davka, oziroma za izdajo zakonite odločbe o odmeri davka (dohodnine). V konkretnem primeru ima DURS podlago v zakonu, da od CSD zahteva kopije odločb o priznanju dodatka za nego otroka, ki jih ti izdajajo. Obravnavana obdelava podatkov s strani DURS je zakonita. Ne glede na navedeno pa Pooblaščenec dodaja, da bi bilo iz vidika sorazmerne obdelave osebnih podatkov načeloma primerneje, če bi CSD namesto kopij odločb, na DURS v elektronski obliki posredoval toliko podatkov iz evidenc, ki jih vodi na podlagi Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih (Uradni list RS, št. 110/06 – UPB2 s sprem.), kot jih DURS potrebuje v postopku odmere davka – dohodnine. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec; Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav, pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.