Posredovanje kopij odločb o odmeri za dohodnino delodajalcu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.11.2008 Številka: 0712-777/2008/2 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Prejeli smo vaše elektronsko sporočilo z dne
- V sporočilu navajate, da je delodajalec za pripravo programa presežnih delavcev naložil zaposlenim, da prinesejo cel kup potrdil. Med potrdili, ki jih je potrebno dostaviti je tudi fotokopija odločbe Davčne uprave RS o odmeri za dohodnino za leto 2007 za vse člane gospodinjstva. Sprašujete, ali delodajalec to res lahko zahteva, oziroma kateri zakon mu to dovoljuje, saj je dohodninska odločba smatrana kot davčna tajnost. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naslednji odgovor: Pooblaščenec zaključuje, da je delodajalec v primeru odpuščanja večjega števila delavcev zaradi poslovnih razlogov, upravičen do zbiranja podatkov in ustreznih dokazil o socialnem položaju zaposlenega. Brez zbiranja podatkov, ki vplivajo na socialni položaj posameznega delavca (npr. zdravstveno stanje delavca, število vzdrževanih družinskih članov, podatki o dohodkih in premoženju članov gospodinjstva), delodajalec ne bi mogel zadostiti zahtevi
- odstavka
- člena ZDR, ki določa, da imajo pri ohranitvi zaposlitve prednost tisti delavci s slabšim socialnim položajem. O b r a z l o ž i t e v: Osebni podatek je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Obdelava osebnih podatkov pomeni kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo opredeljeno v
- členu ZVOP-1 in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-
- Ta v
- odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika,
- odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Namen obdelave mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se smejo le tisti osebni podatki, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Pravne podlage za dopustno obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa
- člen ZVOP-1, v zasebnem sektorju pa
- člen ZVOP-
- Kljub razliki med pravnimi podlagami za obdelavo osebnih podatkov v javnem in zasebnem sektorju, je potrebno poudariti, da je področje delovnega prava specialno urejeno za oba sektorja v posebnih zakonih. Delodajalci morajo, ne glede na to, ali se uvrščajo v javni ali zasebni sektor, osebne podatke zaposlenih obdelovati na podlagi zakona in le izjemoma na podlagi osebne privolitve zaposlenega (le osebne podatke, ki niso vezani na uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja, nepodano soglasje s strani delavca za obdelavo tovrstnih osebnih podatkov, pa ne sme imeti posledic za delovno razmerje). V delovnih razmerjih obstaja izrazita neenakost moči strank, zato zakonodajalec na tem področju ne dopušča avtonomije strank. Zakonodajalec je zato zaradi varstva interesa šibkejše stranke (zaposlenega), z zakonom predpisal in omejil obdelavo osebnih podatkov tudi na področju zasebnega sektorja. Namen delovno-pravne zakonodaje je zavarovanje delavca oziroma posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Delodajalec mora namreč, že po določbi
- člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, 79/2006–ZZZPB-F, 103/2007–ZDR-A, 45/2008–ZArbit; v nadaljevanju ZDR), varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Po določbi
- odstavka
- člena ZDR se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz
- odstavka istega člena izhaja, da lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Prav tako se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ni več zakonske podlage, takoj zbrisati in prenehati uporabljati (
- odstavek
- člena). V
- odstavku
- člena ZDR je konkretizirano načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Ker navedena določba
- člena ZDR dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi brez izrecne podlage v zakonu, lahko delodajalec od delavca sicer zahteva določene osebne podatke, vendar le pod pogojem, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. To pomeni, da mora delodajalec natančno obrazložiti oziroma izkazati, za kateri namen določene osebne podatke potrebuje. Če delodajalec tega ne naredi, podatkov od delavca ne sme zahtevati. Kot temelj zakonske ureditve varstva osebnih podatkov v delovnih razmerjih je poleg ZDR potrebno izpostaviti tudi Zakon o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Uradni list RS, št. 40/2006; v nadaljevanju ZEPDSV), ki določa evidence, ki jih mora o svojih zaposlenih voditi delodajalec ter podatke, vključene v te evidence.
- člen ZDR med razlogi za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu s strani delodajalca navaja tudi prenehanje potreb po opravljanju določenega dela, pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca (poslovni razlog). V
- členu ZDR je glede na skupno število zaposlenih pri posameznem delodajalcu določeno, koliko delavcev pomeni večje število delavcev. Če delodajalec ugotovi, da bo zaradi poslovnih razlogov postalo nepotrebno delo večjega števila delavcev, je dolžan izdelati program razreševanja presežnih delavcev. Program razreševanja presežnih delavcev mora biti finančno ovrednoten in mora vsebovati: – razloge za prenehanje potreb po delu delavcev; – ukrepe za preprečitev ali kar največjo omejitev prenehanja delovnega razmerja delavcev, pri čemer mora delodajalec preveriti možnosti nadaljevanja zaposlitve pod spremenjenimi pogoji; – seznam presežnih delavcev; – ukrepe in kriterije za izbiro ukrepov za omilitev škodljivih posledic prenehanja delovnega razmerja, kot so: ponudba zaposlitve pri drugem delodajalcu, zagotovitev denarne pomoči, zagotovitev pomoči za začetek samostojne dejavnosti, dokup zavarovalne dobe (
- člen ZDR). V
- členu ZDR so določeni kriteriji za določitev presežnih delavcev.
- odstavek navedenega člena določa, da se upoštevajo zlasti naslednji kriteriji: - strokovna izobrazba delavca oziroma usposobljenost za delo in potrebna dodatna znanja in zmožnosti, - delovne izkušnje, - delovna uspešnost, - delovna doba, - zdravstveno stanje, - socialno stanje delavca in - da gre za starša treh ali več mladoletnih otrok ali za edinega hranitelja družine z mladoletnimi otroki. V
- odstavku je določeno, da imajo pri določitvi delavcev, katerih delo postane nepotrebno, ob enakih kriterijih, prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavci s slabšim socialnim položajem, v
- odstavku pa, da začasna odsotnost delavca z dela zaradi bolezni ali poškodbe, nege družinskega člana ali težje prizadetega invalida, starševskega dopusta ter nosečnost, ne sme biti kriterij za določanje presežnih delavcev. Glede na navedeno Pooblaščenec zaključuje, da je delodajalec, v primeru odpuščanja večjega števila delavcev zaradi poslovnih razlogov, ne samo upravičen do zbiranja podatkov in ustreznih dokazil o socialnem položaju zaposlenega, ampak jih je celo dolžan zbirati. Brez zbiranja podatkov, ki vplivajo na socialni položaj posameznega delavca (npr. zdravstveno stanje delavca, število vzdrževanih družinskih članov, podatki o dohodkih in premoženju), delodajalec ne bi mogel zadostiti zahtevi
- odstavka
- člena ZDR, ki določa, da imajo pri ohranitvi zaposlitve prednost tisti delavci s slabšim socialnim položajem. Delodajalec tako obdeluje osebne podatke v skladu z zakonom, v konkretnem primeru je to ZDR, kar je tudi v skladu z
- členom ZVOP-
- Pooblaščenec v nadaljevanju še poudarja, da delavcu ni potrebno dati podatkov, ki jih zahteva delodajalec, če tega ne želi, vendar s tem tvega, da se delodajalec ne bo seznanil z resničnim socialnim stanjem delavca, kar pa v postopku priprave programa razreševanja presežnih delavcev lahko škodi delavcu. Delodajalec namreč ob odpuščanju večjega števila delavcev na podlagi zgoraj navedenih kriterijev sestavi seznam delavcev, pri čemer imajo prednost pri ohranitvi zaposlitve tisti delavci s slabšim socialnim položajem. Zato Pooblaščenec meni, da je delodajalec z namenom preverjanja socialnega stanja delavca, upravičen od delavca zahtevati predložitev fotokopij dohodninskih odločb članov delavčevega gospodinjstva, saj le na podlagi pravilno ugotovljenega socialnega stanja delavcev, delodajalec lahko pripravi zakonsko ustrezen program razreševanja presežnih delavcev. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026