Posredovanje kopije osebnega dokumenta storilca prekrška + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.11.2007 Številka: 0712-1034/2007/2 Kategorije:Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis, v katerem nas prosite za stališče Pooblaščenca v zvezi z zahtevo Policije, Ministrstva za notranje zadeve RS, ki je od vas v zvezi z vašo zahtevo za sodno varstvo glede plačilnega naloga št. ... zahtevalo, da jim posredujete fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta osebe, ki je v kritičnem času vozila vaše vozilo in storila očitani prekršek. V zvezi s stališči, na katera opozarjate, je z vidika varstva osebnih podatkov, za katerega je pristojen Pooblaščenec, pomembno predvsem: Ali obstaja ustrezna zakonska podlaga za opisano obdelavo (posredovanje) osebnih podatkov o domnevnem storilcu prekrška (fotokopija veljavnega osebnega dokumenta) policiji v zvezi z zahtevo za sodno varstvo? V nadaljevanju vam na podlagi vašega elektronskega sporočila ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji:
- Po mnenju Pooblaščenca zahteva Policije, da naj posameznik v okviru dokaznega bremena v zvezi z
- členom ZVCP-1 posreduje fotokopijo osebnega dokumenta tretje osebe, ki naj bi storila posamezniku očitan prekršek, ni dopustna. Preverjanje dokazov v zvezi z zahtevo za sodno varstvo po ZP-1 je namreč v pristojnosti sodišča v okviru odločanja o zahtevi. O b r a z l o ž i t e v:
- Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov tretjih oseb v zvezi z
- členom ZVCP-1 s strani posameznikov Po določbi prvega odstavka
- člena ZVOP-1 se osebni podatki v javnem sektorju (kamor v skladu z
- točko
- člena ZVOP-1 sodi tudi Policija kot organ v sestavi Ministrstva za notranje zadeve Republike Slovenije) lahko obdelujejo (kamor sodi tudi zahteva za posredovanje podatkov tretjih oseb policiji), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Za obravnavani primer so bistvena tudi zakonska določila specialnih zakonov, predvsem Zakona o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS št. 133/06, uradno prečiščeno besedilo; ZVCP-1) ter Zakona o policiji (Uradni list RS št. 107/06, uradno prečiščeno besedilo; ZPol). Policija lahko v skladu s
- členom ZPol zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov. Hkrati tudi ZVCP-1 v
- členu določa, da imajo ministrstvo za notranje zadeve, policija, upravna enota in ministrstvo, pristojno za promet, v zvezi s svojim delom, pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, vozilih, prekrških in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih kaznih in ukrepih. ZVCP-1 opredeljuje odgovornost lastnika vozila za prekrške, storjene z vozilom zoper varnost cestnega prometa, ko ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec.
- člen ZVCP-1 tako določa, da se za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Iz tega izhaja, da je dokazno breme (tudi z vidika navajanja osebnih podatkov domnevne osebe, ki naj bi dejansko storila prekršek) za takšne primere na lastniku vozila. Pooblaščenec ni pristojni organ za odločanje o prekrških s področja cestno – prometnih predpisov ali o zahtevi za sodno varstvo, za odločanje o slednji je namreč po
- členu Zakona o prekrških (Uradni list RS št. 7/07, uradno prečiščeno besedilo; ZP-1) krajevno pristojno sodišče prve stopnje, ki je pristojno za odločanje o prekršku po določbah rednega sodnega postopka. V skladu s sedmim odstavkom
- člena prekrškovni organ (v tem primeru očitno Policija) odločbo, glede katere je bila vložena zahteva za sodno varstvo, odpravi ali nadomesti (če ugotovi, da obstajajo razlogi za to), sicer jo s spisom in morebitnimi dodatnimi dokazi posreduje v odločitev pristojnemu sodišču. Na podlagi navedenega zato Pooblaščenec ugotavlja, da policija sicer ima pravne podlage za zbiranje osebnih podatkov za izvajanje svojih nalog, vendar pa bi v tem primeru vsebinsko odločanje in postopek dokazovanja v zadevi zahteve za sodno varstvo morala potekati pred sodiščem. Zato dokazno breme po
- členu ZVCP-1 po mnenju Pooblaščenca ne pomeni pravne podlage za zbiranje fotokopij osebnih dokumentov tretjih oseb. Po mnenju Pooblaščenca zato ni dopustna zahteva Policije, da posameznik izvaja dokazovanje identitete storilca prekrška s posredovanjem fotokopije njegovih osebnih dokumentov, za to nima posameznik (lastnik vozila) niti ustreznih pooblastil, niti zakonske podlage, po drugi strani bi bila vrednost takšnega dokaza lahko celo vprašljiva, država pa ima ta pooblastila in možnosti. Po mnenju Pooblaščenca zato ni dopustno od posameznika zahtevati fotokopije osebnega dokumenta tretje osebe, ker posameznik z zakonitimi sredstvi, ki so mu na voljo, tega ne more pridobiti. Pooblaščenec ob tem ponovno poudarja, da ni pristojen organ za ugotavljanje siceršnje pravilnosti in zakonitosti delovanja policije. V zvezi s tem ima posameznik, če meni, da so bile s policistovim dejanjem ali opustitvijo dejanja kršene njegove pravice ali svoboščine, v skladu z
- členom ZPol med drugim možnost, da se lahko v 30 dneh od trenutka, ko je izvedel za kršitev, pritoži na ministrstvo ali policijo. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026