← Slovenija

Posredovanje najemne pogodbe - IPRS

Posredovanje najemne pogodbe + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.11.2016 Številka: 0712-1/2016/2329 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo, Pridobivanje OP iz zbirk, Stanovanjsko in nepremičninsko pravo --> Kategorije: Stanovanjsko in nepremičninsko pravo, Pridobivanje OP iz zbirk, Postopki na centrih za socialno delo Informacijski pooblaščenec (v nadaljnjem besedilu IP) je
  4. 2016 preko elektronske pošte prejel zaprosilo za mnenje, v katerem sprašujete, ali najemna pogodba spada pod varstvo osebnih podatkov. Zanima vas, zakaj bi morale določene institucije imeti vse podrobnosti najemnega razmerja, ki lahko vsebujejo tudi kakšne kočljive podatke, namenjene le podpisnikom pogodbe. Specifično so namreč od vas zahtevali kopijo najemne pogodbe komunala za komunalni prispevek in CSD ob zahtevku za otroški dodatek.V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljnjem besedilu ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.V
  8. členu ZVOP-1 sta določeni splošni podlagi za obdelavo osebnih podatkov, ki sta bodisi osebna privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, bodisi podlaga v zakonu. V
  9. in
  10. členu so konkretneje določene podlage za obdelavo osebnih podatkov glede na to, ali upravljavec osebnih podatkov po sistematizaciji ZVOP-1 sodi v javni (
  11. člen) ali zasebni (
  12. člen) sektor.IP ob tem opozarja na načelo sorazmernosti, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Prepovedana je torej t. i. prekomerna obdelava osebnih podatkovObrazložitev:Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  13. členu ZVOP-
  14. Ta v prvem odstavku določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, drugi odstavek istega člena pa nadalje določa, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor sodijo centri za socialno delo) določa
  15. člen ZVOP-
  16. Obdelava osebnih podatkov v javnem sektorju je dopustna, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na to se lahko skladno s četrtim odstavkom istega člena v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Po Zakonu o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (Uradni list RS, št. 62/10, 40/11, 40/12 – ZUJF, 57/12 – ZPCP-2D, 14/13, 56/13 – ZŠtip-1, 99/13, 14/15 – ZUUJFO, 57/15, 90/15, 38/16 – odl. US in 51/16 – odl. US) Centri za socialno delo odločajo tudi o pravici do otroškega dodatka po zakonu, ki ureja družinske prejemke. Pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se pri ugotavljanju materialnega položaja upoštevajo s tem zakonom določene osebe, njihov dohodek in premoženje, torej podatek o prejetem dohodku npr. najemnini za oddajanje nepremičnine (ne pa celotne najemne pogodbe). IP pri tem ni našel pravne podlage za pridobivanje najemne pogodbe v postopku odločanja o pravici do otroškega dodatka.Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor skladno s
  17. točko
  18. člena ZVOP-1 sodijo tudi izvajalci gospodarske javne službe, je podana v
  19. členu ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Poleg tega se v zasebnem sektorju lahko obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.Glede posredovanja najemne pogodbe komunalnemu podjetju zaradi plačila komunalnega prispevka IP uvodoma pojasnjuje, da je komunalni prispevek plačilo dela stroškov gradnje komunalne opreme, ki ga zavezanec plača občini. Po
  20. členu Zakona o prostorskem načrtovanju (Uradni list RS, št. 33/07, 70/08 – ZVO-1B, 108/09, 80/10 – ZUPUDPP, 43/11 – ZKZ-C, 57/12, 57/12 – ZUPUDPP-A, 109/12, 76/14 – odl. US in 14/15 – ZUUJFO) je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost, zato IP ne vidi smiselnosti take zahteve komunalnega podjetja. Če ste imeli v mislih položnice za plačilo komunalnih storitev, pa IP pojasnjuje, da komunalno podjetje položnice za plačilo komunalnih storitev pošilja lastnikom nepremičnin, drugim osebam pa le, če je tako medsebojno dogovorjeno. Najemnik kot dejanski porabnik posameznih storitev ima pravico, da so položnice, ki vsebujejo podatke o stanovanjskih stroških (o porabi elektrike, vode, ravnanja z odpadki, ipd.), naslovljene nanj, saj ti podatki skupaj v povezavi s še kakšnim identifikacijskim podatkom (ime in priimek, naslov ali podobno) štejejo za najemnikove (uporabnikove) osebne podatke. Komunalnemu podjetju lahko dejstvo, da ste vi najemnik stanovanja in da po pogodbi plačujete vse nastale stroške, izkažete zgolj s posredovanjem najemne pogodbe, ob tem pa ni nujno, da mu posredujete najemno pogodbo v celoti, ampak zgolj podatke, ki so za to potrebni in primerni.V upanju, da ste dobili odgovor na svoja vprašanja, vas lepo pozdravljamo.Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Informacijska pooblaščenka Pripravila: Karolina Kušević, univ. dipl. prav., asistentka svetovalca pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.