Posredovanje naslovov z namenom obveščanja o volitvah za svet delavcev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.10.2009 Številka: 0712-2/2009/1066 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2009 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste predsednik volilne komisije za volitve članov sveta delavcev v …. Od predstavnika uprave ste želeli spisek z naslovi zaposlenih, ki imajo volilno pravico, a so na čakanju ali na daljši bolniški odsotnosti. Tako bi jih lahko obvestili o volitvah oziroma jim omogočili glasovanje po pošti. Od uprave ste dobili odgovor, da gre tu za varovanje osebnih podatkov in da takega seznama ne morete dobiti. Zanima vas, ali gre v tem primeru res za varovanje osebnih podatkov. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZInfP) naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da uprava družbe ne bi kršila določb ZVOP-1 in ZDR, če bi predsedniku volilne komisije z namenom izvedbe volitev v svet delavcev, posredovala naslove oseb, ki imajo aktivno volilno pravico, vendar se zaradi različnih razlogov z razpisom volitev ne morejo seznaniti neposredno v prostorih družbe.
- člen ZVOP-1 na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je določena v
- členu ZVOP-
- Osebni podatki v zasebnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prejšnji odstavek se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Potrebno pa je poudariti tudi, da je področje delovnega prava specialno urejeno tako za javni kot za zasebni sektor v posebnih zakonih. Delodajalci morajo, ne glede na to, ali se uvrščajo v javni ali zasebni sektor, osebne podatke zaposlenih obdelovati na podlagi zakona in le izjemoma na podlagi osebne privolitve zaposlenega. V delovnih razmerjih obstaja izrazita neenakost moči strank, zato zakonodajalec na tem področju ne dopušča avtonomije strank. Zakonodajalec je zato zaradi varstva interesa šibkejše stranke (zaposlenega), z zakonom predpisal in omejil obdelavo osebnih podatkov tudi na področju zasebnega sektorja. Namen delovnopravne zakonodaje je zavarovanje delavca oziroma posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Delodajalec mora namreč, že po določbi
- člena Zakona o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 42/2002, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZDR), varovati in spoštovati delavčevo osebnost ter upoštevati in ščititi delavčevo zasebnost. Po določbi
- odstavka
- člena ZDR se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno s tem ali drugim zakonom ali če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Iz
- odstavka istega člena izhaja, da lahko osebne podatke delavcev zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo delodajalec ali delavec, ki ga delodajalec za to posebej pooblasti. Prav tako se morajo osebni podatki delavcev, za zbiranje katerih ni več zakonske podlage, takoj zbrisati in prenehati uporabljati (
- odstavek
- člena). Oblikovanje, sestavo, mandat in izvolitev sveta delavcev nadalje v II. poglavju ureja specialni zakon, in sicer Zakon o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/07-UPB1, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZSDU), kjer je v
- členu določeno, da imajo delavci pravico izvoliti svet delavcev v skladu s tem zakonom. Pravico voliti predstavnike v svet delavcev pa imajo vsi delavci, ki delajo v družbi nepretrgoma najmanj šest mesecev - aktivna volilna pravica (
- člen ZSDU). ZSDU v nadaljevanju vsebuje tudi nekatere organizacijske in druge določbe v zvezi z razpisom in izvedbo volitev v svet delavcev.
- odstavek
- člena ZSDU tako na primer določa, da mora svet delavcev objaviti sklep o razpisu volitev največ 90 in najmanj 60 dni pred iztekom mandatne dobe članov sveta delavcev. Sklep o razpisu volitev se mora na način, dostopen vsem delavcem, objaviti v družbi (
- odstavek). ZSDU pa nadalje določa tudi varstvo volilne pravice. V zvezi s tem je v
- členu določeno, da morata biti volivcu zagotovljeni svoboda in tajnost volitev (
- odst.). Nadalje zakon določa tudi, da nihče ne sme ovirati volitev članov sveta delavcev (
- odst.) ter, da morajo biti volitve organizirane tako, da se jih lahko udeležijo vsi delavci. Pooblaščenec na podlagi vsega navedenega ugotavlja, da je pravica delavca izvoliti svet delavcev nedvomno pravica, ki izhaja iz delovnega razmerja oziroma je v zvezi z delovnim razmerjem delavca. Po določbi
- odstavka
- člena ZDR pa se osebni podatki delavcev lahko dostavljajo tretjim osebam, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pooblaščenec na podlagi zgoraj navedenih pravnih podlag zaključuje, da uprava družbe ne bi kršila določb ZVOP-1 in ZDR, če bi predsedniku volilne komisije z namenom izvedbe volitev sveta delavcev, posredovala naslove oseb, ki imajo aktivno volilno pravico, vendar se zaradi različnih razlogov z razpisom volitev ne morejo seznaniti neposredno v prostorih družbe. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026