Posredovanje obsodbe o obsojencu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.12.2007 Številka: 0712-1051/2007/2 Kategorije:Šolstvo, Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki, Šolstvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 23. 11. 2007 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem nas v zvezi s problematiko posredovanja podatkov o mladoletni osebi, kadar je ta žrtev kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost, sprašujete: 1. Katera zakonska podlaga preprečuje (omogoča) posredovanje podatkov in v katerih primerih? 2. Ali lahko pristojni sodni organ po pravnomočnosti sodne odločbe pristojnemu organu na področju vzgoje in izobraževanja pošlje celotno odločbo z vsemi vpletenimi, v kolikor morebitni storilec opravlja delo oziroma je zaposlen v vzgojno varstveni instituciji? 3. Ali v zakonu o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja zadostuje dikcija, ki pravi: "Sodišče vroči pravnomočno sodno odločbo, s katero je ugotovljen obstoj kaznivega dejanja iz prejšnjega odstavka vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerem je obsojenec zaposlen oziroma opravlja delo." 4. Ali je potrebno to dikcijo dopolniti z obrazložitvijo, komu in na kak način sodišče posreduje podatke, ki so zaupne narave oziroma ali je potrebno v zakon zapisati tudi, da so osebe, ki se seznanijo s sodno odločbo, vezane na varovanje tajnosti osebnih podatkov žrtve kaznivega dejanja, kar je sicer predmet druge področne zakonodaje? 5. Ali pa bi bilo smiselno v člen zapisati, da je odgovorna oseba, ki se mora seznaniti s sodno odločbo, pristojni minister, ki nadalje ukrepa v skladu z zakonom? Minister je namreč oseba, ki v skladu s svojimi pristojnostmi odloča tudi o imenovanju posameznega ravnatelja oziroma osebe, ki opravlja poslovodno funkcijo. V zaprosilu navajate besedilo prvega člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja EPA 1762-IV. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. 1 Besedilo predlaganega zakona Pooblaščenec ugotavlja, da so v predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja EPA 1763-IV (v nadaljevanju: ZOFVI-H) in predlogu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja EPA 1762-IV (v nadaljevanju: ZOFVI-G), ki sta objavljena na spletni strani Državnega zbora RS, predlagane naslednje rešitve: ZOFVI-H 36. člen V prvem odstavku 107.a člena se napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: »Na področju vzgoje in izobraževanja ne more skleniti delovnega razmerja oziroma opravljati dela oseba ki:«. Za prvim odstavkom se dodajo nov drugi, tretji, četrti in peti odstavek, ki se glasijo: »Sodišče vroči pravnomočno sodno odločbo, s katero je ugotovljen obstoj kaznivega dejanja iz prejšnjega odstavka vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerem je obsojenec zaposlen oziroma opravlja delo. Odločba se osebno vroči poslovodnemu organu zavoda, če je obsojena oseba, ki opravlja poslovodno funkcijo, pa predsedniku sveta zavoda. Osebe, ki se seznanijo s sodno odločbo, so dolžne varovati tajnost osebnih podatkov žrtve kaznivega dejanja in drugih posameznikov, ki niso pravnomočno obsojeni, ki so razvidni iz odločbe. Osebi, ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena, delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Oseba, zoper katero je sprožen kazenski postopek za kaznivo dejanje iz druge alineje prvega odstavka tega člena, ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja. Če odgovorna oseba ne ravna v skladu s tem členom se šteje, da ni izvršila odločbe državnega organa (sedemnajsta alineja prvega odstavka 49. člena).". ZOFVI-G 1. člen V Zakonu o financiranju vzgoje in izobraževanja (uradno prečiščeno besedilo - ZOFVI-UPB5) (Uradni list RS 16-178/2007) se v prvem odstavku 107.a člena napovedni stavek spremeni tako, da se glasi: "Na področju vzgoje in izobraževanja ne more skleniti delovnega razmerja oziroma opravljati dela oseba, ki:" Za prvim odstavkom se dodajo nov drugi, tretji, četrti, peti in šesti odstavek, ki se glasijo: "Sodišče vroči pravnomočno sodno odločbo, s katero je ugotovljen obstoj kaznivega dejanja iz prejšnjega odstavka vzgojno-izobraževalnemu zavodu, v katerem je obsojenec zaposlen oziroma opravlja delo. Osebi, ki je pravnomočno obsojena za kaznivo dejanje iz prvega odstavka tega člena, delodajalec odpove pogodbo o zaposlitvi iz krivdnih razlogov. Oseba, zoper katero je sprožen kazenski postopek za kaznivo dejanje iz druge alineje prvega odstavka tega člena, ne more skleniti pogodbe o zaposlitvi na področju vzgoje in izobraževanja. Delodajalec začasno, do pravnomočne sodne odločbe, prepove opravljanje dela delavcu, zoper katerega je uveden kazenski postopek iz druge alineje prvega odstavka tega člena. Če odgovorna oseba ne ravna v skladu s tem členom se šteje, da ni izvršila odločbe državnega organa (sedemnajsta alineja prvega odstavka 49. člena).". 2 Splošno o podlagah za obdelavo osebnih podatkov Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki je temeljni in sistemski predpis na področju varstva osebnih podatkov, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo npr. javni zavodi in sodišča) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov (npr. zbiranje, posredovanje, sporočanje, razkrivanje) in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon (ZVOP-1 ali katerikoli drug zakon). Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Podobno izhaja tudi iz določb 13. člena ZVOP-1, ki določa podlage z obdelavo občutljivih osebnih podatkov (npr. podatki o spolnem življenju ter podatki o vpisu v ali iz kazenske evidence). Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Glede na zgornje navedbe velja, da se z zakonom, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja, lahko določijo posamezni vidiki obdelave osebnih podatkov, ki jih vsebuje sodna odločba. Pri tem pa je tudi na zakonodajni ravni potrebno upoštevati omejitve, ki jih postavlja načelo sorazmernosti, ki ga je izoblikovala praksa Ustavnega sodišča RS in načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1. 3 Ocena obstoječih rešitev v ZOFVI-G in ZOFVI-H Vročanje celotne sodbe sodišča (brez omejitev) nedvomno predstavlja prekomerno obdelavo osebnih podatkov obsojenca, predvsem pa drugih udeležencev kaznivega dejanja, zlasti oškodovanca (žrtve) in oseb, ki so sodelovale v kazenskem postopku (npr. priče). Za namene odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnih razlogov, seznanjanje s celotno vsebino (celotna obrazložitev) nikakor ni potrebno. Skladno z načelom sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1 je povsem dovolj, če se vzgojno izobraževalni zavod seznani z dejstvom, da je točno določena oseba, ki je v zavodu zaposlena ali tam opravlja delo, bila pravnomočno obsojena zaradi kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost (107.a člen). Podatki kot so npr. osebno ime obsojenca, dodaten identifikacijski podatek, izrečena kazen, označba kaznivega dejanja ter podatki o relevantni sodni odločbi, predstavljajo potreben in primeren nabor osebnih podatkov za potrebe obveščanja in posledično odpovedi pogodbe. Dopustitev seznanitve s podrobnostmi storjenega kaznivega dejanja, osebnimi podatki morebitnih drugih udeležencev kaznivega dejanja, osebnimi podatki prič, predvsem pa z osebnimi podatki oškodovanca, je povsem v nasprotju z namenom obveščanja, ki je razviden iz predloga zakona. Navedeno še posebej velja v primerih, ko v vlogi oškodovanca kaznivega dejanja zoper spolno nedotakljivost nastopa otrok oziroma mladoletnik. Glede na to, da se z novo predlaganimi določbami pogodbeno razmerje med zavodom in »obsojencem« razširja iz pogodbe o zaposlitvi tudi na drugo pogodbo, na podlagi katere opravlja delo, je nov tretji odstavek pomanjkljiv. Da bi se izognili morebitnim sporom na področju klasičnih obligacijsko pravnih razmerij, bi bilo potrebno zapisati še možnost (ali obveznost) odpovedi »druge« pogodbe (npr. podjemna pogodba). Ugotovitev obstoja kaznivega dejanja je samo eden izmed elementov ugotavljanja kazenske odgovornosti storilcev. Iz izreka sodbe in njene obrazložitve ne izhaja le ugotovitev o obstoju kaznivega dejanja kot takega, pač pa tudi drugi elementi, ki govorijo o kazenski odgovornosti posameznega storilca. Pooblaščenec se strinja, da se glede na drugi stavek predlaganega novega drugega odstavka ZOFVI-H, vročanje sicer omeji na točno določeno osebo oziroma osebo, ki je po funkciji najbolj upravičena do seznanjanja z občutljivimi osebnimi podatki zaposlenih, vendar pa predlaga, da se sodba vroči tudi pristojnemu ministru. Določba vključno z razširitvijo vročitve tudi na ministra, še vedno na primeren način omejuje krog oseb, ki se bodo lahko seznanili z vrsto osebnih podatkov obsojenca. Ker Pooblaščenec predlaga omejen nabor osebnih podatkov, s katerim se pristojne osebe lahko seznanijo, bi bila posledično določba o dolžnosti varovanja »tajnosti« podatkov o žrtvi, nepotrebna, saj žrtev že od samega začetka ne bi bila razkrita. Glede možnosti, da delodajalec delavcu, zoper katerega je (
Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.