Posredovanje odločbe o brezplačni pravni pomoči + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.09.2007 Številka: 0712-753/2007/4 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani! v e-sporočilu z dne 27.08.2007, naslovljenemu Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju Pooblaščenec) se zahvaljujete za posredovano mnenje št. 0712-753/2007/2, z dne 17.08.2007 ter prosite še za dodaten odgovor in navajate sledečo prakso v zvezi z vročitvijo odločbe o brezplačni pravni pomoči: Odločbo BPP prejme odvetnik, ki je z njo določen za izvajanje brezplačne pravne pomoči. Ta odvetnik potem odločbo fotokopira in jo pripne k pripravljalni vlogi ter vse skupaj v dveh izvodih pošlje na sodišče. Odločbo pripne zato, ker nadomešča pooblastilo o zastopanju. (Osebno menite, da s tem organ, ki odloča o BPP, kakor tudi odvetnik, postavljata stranko, ki ji je odobrena brezplačna pravna pomoč, v vlogo osebe, ki ji je odvzeta opravilna sposobnost in ji je postavljen odvetnik, sama pa ne more pooblaščati. Morda se oseba, ki potrebuje brezplačno pravno pomoč, smatra za opravilno manj ali pol, četrt sposobno - saj nima denarja. In če nima denarja, ni tako pomembna, da bi se njeni osebni podatki varovali?). Sodišče nato en izvod pripravljalne vloge pošlje nasprotni stranki oziroma odvetniku nasprotne stranke. Ta jo fotokopira in pošlje svoji stranki. Stranka potem to poljubno fotokopira in pošlje svojim članom ali komurkoli, saj je nič ne zavezuje, da tega ne bi storila. Tudi če tega ne stori, se je s podatki, ki naj bi bili osebni in varovani, seznanila in jih lahko uporablja, pa tudi zlorablja. Ni vam jasno, zakaj, saj tovrstni osebni podatki niso predmet spora ali pravde oziroma drugega sodnega postopka. Na zgoraj opisan način posledično odločba o BPP kroži naokoli, kakor da bi živeli v časih, ko še ni bilo Zakona o varstvu osebnih podatkov, niti brezplačne pravne pomoči. Prosite za pojasnila v zvezi z zgoraj opisano obstoječo prakso. Pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po
- členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A), preučil vašo zadevo in vam, na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05-ZInfP, 51/07-ZUstS-A in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje. Kot navedeno že v mnenju z dne
- 2007 Pooblaščenec ponovno navaja, da Zakon o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 96/04 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZBPP), ki v
- členu ZBPP določa, da se odločba, s katero pristojni organ za BPP odloči o prošnji za brezplačno pravno pomoč, vroči tudi državnemu pravobranilcu, državnemu tožilcu in Vrhovnemu sodišču Republike Slovenije ter pristojnemu sodišču, pred katerim teče postopek, če je ta že v teku. Pooblaščenec ugotavlja, da
- člen ZBPP izrecno določa krog oseb, ki se jim odločba o dodelitvi BPP vroči. Med temi je tudi sodišče, pred katerim teče postopek, kar pomeni, da je odločba o dodelitvi BPP del sodnega spisa, saj je iz odločbe razvidna oblika in obseg odobrene pravne pomoči ter natančno opredeljena zadeva, za katero je BPP odobrena. Prav tako pa je odločbo o dodelitvi BPP upravičen prejeti tudi odvetnik, ki mu je izvajanje pravne pomoči določil pristojni organ za BPP ravno z odločbo o dodelitvi BPP. Zakon o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 73/07 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZPP) v
- členu določa, da mora sodišče tožbo, ki ima vse sestavine iz
- člena tega zakona in za katero je plačana dolžna sodna taksa, vročiti toženi stranki, da nanjo odgovori. Skupaj s tožbo pošlje sodišče tudi priloge k tožbi. Z vročitvijo tožbe in torej začetkom pravde, pa smejo stranke v pravdnem postopku opravljati pravdna dejanja osebno ali po pooblaščencu. Stranka da pisno pooblastilo, v katerem se določi obseg pooblastila. Stranka lahko pooblasti pooblaščenca samo za določena dejanja ali pa za vsa pravdna dejanja. Sodišče mora med postopkom ves čas paziti, ali je tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, upravičen za zastopanje. Navedeno pomeni, da če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot pooblaščenec, ni upravičen za zastopanje, razveljavi opravljena pravdna dejanja, razen če jih je stranka pozneje odobrila. Prav tako pa sodišče, če ugotovi, da pooblaščenec nima pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, le temu določi rok za predložitev pooblastila. Če pooblaščenec v roku, ki ga je določilo sodišče, ne predloži pooblastila za vložitev tožbe ali pravnega sredstva, sodišče tožbo oziroma pravno sredstvo zavrže. Glede na navedeno Pooblaščenec meni, da mora odvetnik kot pooblaščenec tožbi ali drugi pripravljalni vlogi predložiti pooblastilo. Ker pa odločba o dodelitvi BPP velja za pooblastilo, saj med drugim vsebuje vse elemente, ki jih mora vsebovati pooblastilo, in sicer podatke o stranki oziroma upravičencu do BPP, o odobrenem odvetniku ter o obliki in obsegu odobrene pravne pomoči, je smiselna opisana praksa, da odvetniki kot pooblastilo pošljejo kar kopijo odločbe o dodelitvi BPP, ki hkrati pomeni dokaz o upravičenosti do zastopanja. In ker zakon določa, da sodišče nasprotni stranki vroči celotno vlogo, da nanjo odgovori, torej tudi priloge, se nasprotna stranka seznani z odločbo o dodelitvi BPP. Pooblaščenec ugotavlja, da odločba o dodelitvi BPP za nasprotno stranko ni relevantna, zato bi bilo sicer smotrno, da odvetnik k tožbi ali pripravljalni vlogi ne bi priložil kopije odločbe o dodelitvi BPP, temveč pooblastilo stranke, vendar do podpisa tega ne pride. Pooblastilno razmerje bi nastalo, če bi odvetnik opravljal procesna dejanja v imenu in za račun stranke, kateri bi svojo storitev tudi zaračunal. Hkrati pa Pooblaščenec ugotavlja, da četudi odvetnik k tožbi ali pripravljanji vlogi ne bi priložil odločbe o dodelitvi BPP, bi se, kot navedeno že v predhodnem mnenju, nasprotna stranka lahko seznanila z osebnimi podatki, ki izhajajo iz odločbe o BPP, v okviru uveljavljanja svoje pravice do vpogleda in prepisa sodnega spisa, saj ima za to podlago v zakonu. Na podlagi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da v konkretnem primeru ne gre za kršitev določb ZVOP-
- Ta namreč v skladu s
- členom določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Slednje pa upoštevajoč določilo
- točke
- člena ZVOP-1 pomeni kakršno koli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke ali so namenjeni vključitvi v zbirko. Zbirka pa je glede na določilo
- točke
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. V skladu z navedenim, Pooblaščenec ugotavlja, da v obravnavanem primeru ravnanje z odločbo o dodelitvi BPP s strani odvetnika in nasprotne stranke ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj ne gre za nedopustno obdelavo osebnih podatkov v smislu
- točke
- člena ZVOP-
- V skladu z navedenim Pooblaščenec zaključuje, da v obravnavanem primeru vsakršno ravnanje z odločbo o dodelitvi BPP s strani odvetnika ali nasprotne stranke, ne predstavlja kršitve ZVOP-1, saj ne gre za nedopustno obdelavo osebnih podatkov v smislu
- točke
- člena ZVOP-
- Pooblaščenec zaključuje, da konkretna zadeva ne sodi med pristojnosti Pooblaščenca, da pa lahko v primeru, če menite, da vam je bila z dejanjem odvetnika ali nasprotne stranke povzročena kakšna škoda, zoper njo na sodišču vložite tudi odškodninski zahtevek. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026