Posredovanje odvetniku podatka o odgovorni vodji del in o osebi, ki je podpisala izkaz o zanesljivosti objekta - IPRS

Posredovanje odvetniku podatka o odgovorni vodji del in o osebi, ki je podpisala izkaz o zanesljivosti objekta + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.04.2009 Številka: 0712-183/2009/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Upravne enote Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2009 prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste v upravni enoti s strani odvetnika prejeli vlogo za posredovanje podatkov o tem, kdo je naveden kot odgovorni vodja del in je podpisal izkaz o zanesljivosti objekta pri izdanih uporabnih dovoljenjih. V nadaljevanju vloge so našteta štiri uporabna dovoljenja (številke in datum izdaje) in imena oseb, ki so vodila upravne postopke. Zahtevo odvetnik utemeljuje tako, da so bila ta uporabna dovoljenja posredovana komisiji v zvezi z izvedbo javnega naročila v smislu referenc. Zadevo si razlagate tako, da se je navedeni "vodja del" javil na javni razpis in predložil izdana uporabna dovoljenja kot dokazilo, da je v teh postopkih opravljal to funkcijo, razpisna komisija pa le preverja, če je to res. Zanima vas, ali smete v tem primeru odvetniku posredovati ta podatek in ali gre za informacijo javnega značaja. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Glede na to, da v obravnavanem primeru od upravne enote zahteva posredovanje osebnih podatkov odvetnik, Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da je odvetnik, upoštevaje prvi odstavek
8. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01 in 54/08; v nadaljevanju ZOdv), upoštevaje omejitve opredeljene za določene podatke v drugem odstavku
9. člena ZOdv ter načelo sorazmernosti, upravičen od državnih organov, organov samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilcev javnih pooblastil brezplačno zahtevati podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Kot upravljavec zbirke osebnih podatkov, ki sodi med organe, ki jim
10. člen ZOdv nalaga obveznost posredovanja osebnih podatkov odvetnikom, ste dolžni pred posredovanjem osebnih podatkov najprej preveriti, ali ima odvetnik ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke v konkretni posamični zadevi (torej ne zadostuje splošno pooblastilo) in ali je odvetnik navedel oziroma izkazal, da so konkretni zahtevani podatki dejansko potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi – torej za opravljanje konkretnih dejanj v tej posamični zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Skladno z navedenim ste torej dolžni presojati, ali zahteva odvetnika za posredovanje osebnih podatkov izpolnjuje vse navedene kriterije. Ker iz vašega dopisa ni jasno razvidno, za kakšen namen odvetnik v konkretnem primeru potrebuje zahtevane podatke, Pooblaščenec zgolj na splošno pojasnjuje, da lahko uslužbenec upravne enote na podlagi ustrezno obrazložene zahteve odvetnika, upoštevaje načelo sorazmernosti, posreduje le osebna imena tistih odgovornih vodij del, katerih osebni podatki so primerni in potrebni za uspešno izvedbo konkretnega procesnega dejanja ali drugega dejanja v okviru opravljanja odvetniškega poklica v posamični konkretni zadevi. Upoštevaje dejstvo, da kot državni organ sodite med zavezance na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDIJZ), vas Pooblaščenec opozarja, da bi podatki, ki jih zahteva od vas odvetnik, lahko predstavljali tudi prosto dostopno informacijo javnega značaja (
11. člen ZDIJZ), kar bi pomenilo, da so ti podatki prosto dostopni vsakomur, torej tudi odvetniku v obravnavanem primeru. Ker je Pooblaščenec na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, se izven konkretnega pritožbenega postopka ne more in ne sme opredeliti do vprašanja, ali določen podatek predstavlja prosto dostopno informacijo javnega značaja. Zato vam pooblaščenec zgolj pojasnjuje, da se z vašim vprašanjem, ali v obravnavanem primeru zahtevani osebni podatki predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki ste jo dolžni na podlagi zahteve posredovati vsakomur, lahko obrnete na Ministrstvo za javno upravo, kot to določa
12. člen ZDIJZ. O b ra z l o ž i t e v:
13. Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov V skladu z
14. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
15. členu ZVOP-1-UPB1 in izpeljano v
16. členu ZVOP-1-UPB1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na določilo
17. točke
18. člena ZVOP-1-UPB1 v povezavi s
19. členom Zakona o državni upravi (Uradni list RS, št. 52/2002 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDU-1) sodi tudi upravna enota, je določena v prvem odstavku
20. člena ZVOP-1-UPB
21. Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga ureja
22. člen ZVOP-1-UPB1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.
23. Pridobivanje osebnih podatkov s strani odvetnikov na podlagi
24. člena ZOdv Glede na to, da v obravnavanem primeru odvetnik zahteva posredovanje osebnih podatkov, Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da za odvetnike zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov predstavlja Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01 in 54/08; v nadaljevanju ZOdv), ki v prvem odstavku
25. člena določa, da so le državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik pa v skladu z drugim odstavkom
26. člena ZOdv nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Iz navedenega izhaja, da za javni sektor zakonsko podlago predstavlja prvi odstavek
27. člena ZOdv, na podlagi katerega odvetnik lahko zahteva osebne podatke brez druge pravne podlage le od zakonsko navedenih organov (državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil), med katere sodijo tudi upravne enote, kot to določa
28. člen ZDU-
29. Navedeni organi so odvetniku dolžni posredovati zahtevane osebne podatke v zakonsko določenem roku, brezplačno, ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, in brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, pod dvema pogojema: - če gre za podatke, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in - če ne gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. To pomeni, da mora odvetnik za posredovanje podatkov poleg navedbe pravne podlage, ki ga pooblašča za pridobivanje osebnih podatkov, izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi (torej ne zadostuje splošno pooblastilo) ter v svoji vlogi navesti namen, za katerega podatke potrebuje. Upoštevaje navedeno mora odvetnik za pridobitev osebnih podatkov od v prvem odstavku
30. člena ZOdv navedenih upravljavcev zbirk osebnih podatkov izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja ali drugega dejanja pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični konkretni zadevi. Edina omejitev po vsebini oziroma vrsti osebnih podatkov, ki jih je odvetnik upoštevaje navedene pogoje upravičen pridobiti, je določena v drugem odstavku
31. člena ZOdv in se nanaša le na tiste osebne podatke, ki so na podlagi posebnih oziroma drugih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Če torej v drugih zakonih, ki določajo način zbiranja, urejanja, hrambe in zavarovanja osebnih podatkov, ni izrecno določeno, da se posredujejo (le) pooblaščenim organom, so takšni osebni podatki, upoštevajoč pogoje iz prvega odstavka
32. člena ZOdv, dostopni odvetnikom v konkretnih posamičnih zadevah pri opravljanju odvetniškega poklica. Pooblaščenec na tem mestu poudarja, da je treba vsako, tudi zakonsko, pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov v skladu z ZVOP-1-UPB1 tolmačiti glede na konkreten primer in v skladu z načelom sorazmernosti (
33. člen ZVOP-1-UPB1), ki ga mora seveda spoštovati tudi vsak odvetnik. To pomeni, da slednji lahko obdeluje le tiste osebne podatke, ki jih nujno potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi, pri čemer ga to načelo zavezuje ves čas obstoja pooblastilnega razmerje v posamični zadevi. Glede na to, da v
34. členu ZOdv ni eksplicitno določeno, katere podatke lahko zahteva odvetnik, Pooblaščenec opozarja, da ne zadošča zgolj pavšalna navedba določb ZOdv kot pravne podlage, ampak mora odvetnik v svoji zahtevi nedvoumno izkazati, da so osebni podatki, ki jih zahteva, dejansko potrebni in primerni za izvajanje nalog odvetniškega poklica v posamični zadevi – torej za opravljanje konkretnih dejanj v tej posamični zadevi - in v tem okviru, da je oseba, katere osebni podatek je predmet njegove zahteve, povezana s konkretno zadevo. Odvetnik mora torej izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja ali drugega dejanja opravljanja odvetniškega poklica v posamični konkretni zadevi. Odgovor na vprašanje, na kakšen način to stori, je odvisen od vsakega posameznega primera. Po mnenju Pooblaščenca pa je vsekakor potrebno navesti številko spisa oz. druge podatke, da se zagotovi načelu sledljivosti posredovanja osebnih podatkov (
35. točka prvega odstavka
36. člena ZVOP-1-UPB1). Dolžnost odvetnika, ki podatke potrebuje, je namreč, da pove, za kakšen namen jih potrebuje. Na strani uslužbenca upravne enote, ki tak zahtevek prejme, pa je, da v primeru, če dvomi, da se tak postopek vodi oziroma za kakšen namen se vodi, od odvetnika zahteva, da le-ta zahtevo dopolni na način, da bo iz nje razviden namen, na podlagi katerega je odvetnik upravičen do teh podatkov. Pri tem pa mora uslužbenec upravne enote v skladu z ZVOP-1-UPB1, zlasti z načelom sorazmernosti, posredovati le tiste podatke, ki ustrezajo namenu, ki ga je izkazal odvetnik. V obravnavanem primeru to pomeni, da lahko uslužbenec upravne enote na podlagi ustrezno obrazložene zahteve odvetnika posreduje le osebna imena tistih odgovornih vodij del, katerih osebni podatki so primerni in potrebni za uspešno izvedbo konkretnega procesnega dejanja ali drugega dejanja opravljanja odvetniškega poklica v posamični konkretni zadevi.
37. Osebno ime odgovorne vodje del in podpisnika izkaza o zanesljivosti objekta kot informacija javnega značaja Upoštevaje dejstvo, da upravne enote sodijo med zavezance na podlagi Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/2006 - uradno prečiščeno besedilo in 117/2006 – ZDavP-2; v nadaljevanju ZDIJZ), vas Pooblaščenec opozarja, da bi podatki, ki jih zahteva od vas odvetnik, res lahko predstavljali tudi prosto dostopno informacijo javnega značaja (
38. člen ZDIJZ), kot to omenjate v svojem dopisu. Navedeno bi pomenilo, da so ti podatki prosto dostopni vsakomur, torej tudi odvetniku, ki ne izpolni pogojev, ki so opredeljeni v prejšnji točki obrazložitve tega mnenja. Ker je Pooblaščenec na področju dostopa do informacij javnega značaja pritožbeni organ, se, skladno z načelom zakonitosti, izven konkretnega pritožbenega postopka ne more in ne sme opredeliti do vprašanja iz prejšnjega odstavka. Zato vam zgolj pojasnjuje, da je na podlagi
39. člena ZDIJZ naloga Ministrstva za javno upravo med drugim tudi svetovanje drugim organom v zvezi z uporabo določil ZDIJZ, zato se z vašim morebitnim vprašanjem, ali v obravnavanem primeru zahtevani osebni podatki predstavljajo prosto dostopno informacijo javnega značaja, ki ste jo dolžni posredovati vsakomur, lahko obrnete na navedeno ministrstvo. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026