Posredovanje OP bosanskemu odvetniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 21.12.2016 Številka: 0712-1/2016/2625 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk, Razno, Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki, Razno, Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) ste dne
- 2016 naslovili vprašanje glede dopustnosti posredovanja osebnih podatkov odvetniški pisarni iz Bosne in Hercegovine, ki potrebuje podatke za zastopanje svoje stranke pri izterjavi terjatve na podlagi pravnomočne odločbe Temeljnega sodišča v Prijedoru. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Posredovanje osebnih podatkov predstavlja obdelavo osebnih podatkov, za katero mora biti skladno z določbo
- člena ZVOP-1 vedno podana pravna podlaga. Podrobneje so v pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor sodijo upravne enote razdelane v
- členu ZVOP-
- Ta enako, kot
- člen, v
- odstavku določa zakon kot eno izmed dopustnih pravnih podlag. Zakon o odvetništvu (ZOdv) v
- členu nalaga državnim organom posredovanje osebnih podatkov odvetnikom, in sicer tistih podatkov, ki jih potrebujejo odvetniki pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. V
- odstavku
- člena določa, da se pravica opravljati odvetniški poklic pridobi z vpisom v imenik odvetnikov oziroma odvetnic. Navedeno pomeni, da bo lahko osebne podatke, ki jih potrebuje, po
- členu ZOdv pridobil le tisti odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov, ki ga vodi Odvetniška zbornica Slovenije. Poleg tega je tudi v primerih, kadar odvetnik, vpisan v slovenski imenik odvetnikov, pridobiva osebne podatke za vodenje postopkov v tretjih državah, potrebno upoštevati določbe, ki se nanašajo na iznos osebnih podatkov, kadar iz predložene dokumentacije izhaja, da odvetnik podatkov ne bo obdeloval v Republiki Sloveniji, pač pa bo opravljal storitve v tretji državi. Podlago za posredovanje osebnih podatkov bi bilo mogoče iskati tudi v določbah Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ), ki v
- odstavku
- člena določa, da je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz
- do
- točke ter
- in
- točke prvega odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Upoštevajoč besedilo navedene zakonske določbe, in sicer »ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada« bi tako navedena določba lahko predstavljala določbo zakona, skladno s katero se po
- točki
- člena ZVOP-1, lahko osebni podatki posredujejo v tretjo državo, ne glede na
- odstavek
- člena ZVOP-
- Vendar je pogoj za uporabo
- odstavka
- člena ZIZ, da upnik razpolaga z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu (ZIZ op. IP) predlagati izvršbo. Glede na to, da IP ni pristojen za tolmačenje pogojev za izvršbo na podlagi tuje sodne odločbe, zgolj informativno pojasnjuje, da te določa
- člena ZIZ, ki v
- odstavku določa, da se sme izvršitev odločbe tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa dovoliti in opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba ali javna listina izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje za priznanje. Drugi odstavek istega člena dalje določa, da če zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisuje, da se odločba tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter javna listina tujega upravnega in drugega organa izvrši brez dovolitve, se izvršitev odločbe tujega sodišča, tujega upravnega in drugega organa ter izvršitev javne listine tujega upravnega in drugega organa sme opraviti v Republiki Sloveniji, če odločba ali javna listina izpolnjuje z zakonom, ratificirano in objavljeno mednarodno pogodbo ali s pravnim aktom Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, predpisane pogoje. Iz navedenih določb je tako mogoče izluščiti, da bo tuja sodna odločba lahko predstavljala izvršilni naslov po določbah ZIZ, če bo kot taka priznana v postopku po določbah Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP), oziroma brez dovolitve, če tako določa zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno. Za podrobnejša pojasnila v zvezi s priznavanjem sodb bosanskih sodišč in mednarodnih aktov, ki veljajo na tem področju, vam predlagamo, da se obrnete na Ministrstvo RS za pravosodje. Podatki, ki jih so potrebni za vodenje postopka v tretji državi se lahko državnim organom v tretji državi posredujejo tudi na podlagi in v skladu s katero od veljavnih evropskih konvencij o pravni pomoči. Tako bi na primer bilo dopustno posredovanje podatkov na podlagi ter skladno določbami Haaške Konvencije o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, ki, kot izhaja iz seznama držav podpisnic na povezavi https://www.hcch.net/en/states/hcch-members/details1/?sid=26 zavezuje tako Slovenijo, kot Bosno in Hercegovino. Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav. Pripravila: Katarina Medved državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026