← Slovenija

Posredovanje OP davčni upravi - IPRS

Posredovanje OP davčni upravi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.06.2009 Številka: 0712-301/2009/2 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše pismo, v katerem nas sprašujete glede upravičenosti posredovanja podatkov Davčni upravi na podlagi njihovega zaprosila. Pišete nam, da višji davčni inšpektor od vaše družbe zahteva, da mu na podlagi
  2. člena Zakona o davčnem postopku predložite kopije sklenjenih leasing pogodb, podatke o tem, kdo uporablja določeno vozilo (v konkretnem primeru gre za fizično oseb), kdo plačuje obveznosti za to vozilo (skupaj z dokazili o plačilu), številko računa, iz katerega se obveznosti plačujejo, ter vse razpoložljive podatke o plačniku. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec ugotavlja, da je za pravilno ugotovitev višine davčne obveznosti zavezancev v postopkih izvajanja davčnega nadzora s strani davčnih inšpektorjev dostop do dokumentacije gospodarskih družb, vključno z osebnimi podatki, ki jih ta dokumentacija morebiti vsebuje, potreben in dovoljen, saj je podana podlaga v zakonu. O b r a z l o ž i t e v: V skladu z
  6. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
  7. členu ZVOP-1-UPB1 in izpeljano v
  8. členu ZVOP-1-UPB1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na določilo
  9. točke
  10. člena ZVOP-1-UPB1 v zvezi z
  11. členom Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZDS-1-UPB2) sodi tudi davčna uprava, je nadalje določena v prvem odstavku
  12. člena ZVOP-1-UPB
  13. Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga ureja
  14. člen ZVOP-1-UPB1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. ZVOP-1-UPB1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Področna zakona v smislu prvega odstavka
  15. člena ZVOP-1-UPB1 v konkretnem primeru predstavljata Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06 in 125/08; v nadaljevanju: ZDavP-2) in Zakon o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07; v nadaljevanju: ZDS-1-UPB2). Za opravljanje nalog davčne službe, med katere po
  16. točki
  17. odstavka
  18. člena ZDS-1-UPB2 sodi tudi opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju, imajo pooblaščene uradne osebe (davčni inšpektorji), v okviru nalog delovnega mesta, za katerega so sklenile pogodbo o zaposlitvi, pooblastila, določena z ZDS-1-UPB2, z zakonom, ki ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja prekrške in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. Davčna pooblastila inšpektorja so določena v
  19. členu ZDS-1-UPB
  20. Inšpektor skladno z navedeno določbo opravlja davčni inšpekcijski nadzor, preprečuje in odkriva davčne prekrške ter druga kazniva ravnanja in odloča v davčnem postopku. Pri opravljanju navedenih nalog, med njimi torej tudi nalog davčnega inšpiciranja, ima inšpektor, poleg vseh ostalih taksativno naštetih pristojnosti v
  21. odstavku
  22. člena ZDS-1-UPB2, pravico pregledati tudi prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, stvari, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, pri čemer so kot uslužbenci davčne uprave zavezani k molčečnosti oziroma so omejeni pri uporabi tako zbranih informacij, saj po določbi
  23. člena ZDS-1-UPB2 ne smejo uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih imajo dostop pri opravljanju službenih nalog, v neslužbene namene, razen v raziskovalne ali izobraževalne namene. Davčni inšpektor mora kot uslužbenec davčne uprave davčno, poslovno in drugo tajnost varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja v davčni službi. Obveznost dajanja podatkov davčnemu organu za pobiranje davkov je med drugim določena tudi v
  24. členu ZDavP-
  25. Skladno z navedeno določbo so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu z ZDavP-2, drugim zakonom ali računovodskim standardom, kot tudi druge osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, dolžne davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov. Predhodno navedene osebe morajo dati na razpolago tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka. V zvezi z vašim vprašanjem ter predhodno zapisanimi zakonskimi določbami, Pooblaščenec pojasnjuje, da omenjena davčna predpisa dajeta davčnemu inšpektorju zadostno pravno podlago za dostopanje do leasing pogodb, podatkov o uporabniku določenega vozila, podatkov o plačniku ter dokazil, ki so povezana s tem. Davčni inšpektor ima za dostopanje do navedenih podatkov podlago v zakonu že zaradi izvrševanja javnega interesa, ki se v konkretnem primeru kaže kot nadzor nad pravilnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti zavezancev, določenih s predpisi o obdavčenju, nenazadnje pa mu za namene davčnega inšpekcijskega nadzora podlago za dostopanje do podatkov iz sklenjenih leasing pogodb ter drugih podatkov (o uporabniku vozila, plačniku obveznosti, številkah računov fizičnih oseb) daje tudi ZDS-1-UPB2, ki sicer v
  26. členu eksplicitno ne določa, v katere podatke lahko davčni inšpektor vpogleduje v dokumentaciji gospodarskih družb, vendar je za potrebnost in primernost obdelave zahtevanih osebnih podatkov posameznikov, ki so z družbo sklenili leasing pogodbo, v konkretnem primeru potrebno presojati z vidika nalog, ki jih opravlja davčna služba, to pa so med drugim tudi pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev, ter s tem v zvezi z vidika morebitnega obstoja nepravilne davčne obveznosti s strani zavezancev za davek. Zato je za pravilno ugotovitev višine davčne obveznosti zavezancev v postopkih izvajanja davčnega nadzora s strani davčnih inšpektorjev dostop do tovrstne dokumentacije, potreben in dovoljen, saj je podana podlaga v zakonu. Nenazadnje gre za podatke, ki so potrebni za pobiranje davkov oziroma informacije, ki so pri odmeri davka pomembne. Davčni inšpektor pa bo tako pridobljene osebne podatke iz navedene dokumentacije uporabil izključno le za namene davčnega inšpekcijskega nadzora. V upanju, da smo na vaše zastavljeno vprašanje odgovorili, vas lepo pozdravljamo. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.