Posredovanje OP diplomantov tujim agencijam za zaposlovanje + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.12.2009 Številka: 0712-553/2009/2 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše vprašanje v zvezi s posredovanjem osebnih podatkov diplomantov Univerze v Ljubljani tujim agencijam za zaposlovanje, ki vas sprašujejo po podatkih o diplomantih. Spraševali ste nas, kaj lahko zahtevate od take agencije kot izkaz pravnega interesa in na kakšen način lahko posredujete osebne podatke o diplomantu v tujino (po e-pošti, klasični pošti,…). Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke
- odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Zakon o visokem šolstvu Univerzi v Ljubljani ne daje pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov o diplomantih tretjim osebam – na primer agencijam za zaposlovanje. Posredovanje ali pridobivanje osebnih podatkov posameznika tretjemu je dopustno le v vlogi zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca. Kolikor bi posameznik za posredovanje svojih osebnih podatkov agencijam za zaposlovanje doma in v tujini pooblastil fakulteto ali univerzo, bi jih ta posredovala v njegovem imenu in za njegov račun ter v vsebini kot bi jo opredeljevalo pooblastilo. Prav tako bi lahko posameznik za pridobitev njegovih osebnih podatkov lahko pooblastil domačo ali tujo agencijo za zaposlovanje, ki bi na podlagi ustreznega pooblastila lahko v imenu posameznika in za njegov račun izvajala upravičenje iz
- člena ZVOP-
- Ob tem Pooblaščenec opozarja na potrebno predhodno oceno o verodostojnosti takega pooblastila. Pri posredovanju navedenih osebnih podatkov tako po e-pošti kot klasični pošti velja opozoriti še na določbe ZVOP-1 v delu, ki ureja iznos osebnih podatkov v tretje države (63.-
- člen ZVOP-1). O b r a z l o ž i t e v: Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov študentov Splošne pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov določa
- člen ZVOP-1, vendar pa obstajajo glede pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov razlike glede upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v javni sektor in upravljavcev osebnih podatkov, ki spadajo v zasebni sektor v skladu z ZVOP-
- Pooblaščenec na podlagi preučitve v nadaljevanju navedenih določb ugotavlja, da je Univerza v Ljubljani, katere ustanovitelj je Republika Slovenija, avtonomni izobraževalni, znanstvenoraziskovalni in umetniški visokošolski zavod s posebnim položajem. Organ je kot vrsta zavoda s področja vzgoje in izobraževanja ter znanosti posebej urejen v ZViS. Iz
- člena ZViS izhaja, da so visokošolski zavodi univerze, fakultete, umetniške akademije in visoke strokovne šole. V drugem odstavku
- člena ZViS je določeno, da za opravljanje javne službe v visokem šolstvu Republika Slovenija ustanavlja javne visokošolske zavode oziroma druge javne zavode – članice univerze in študentske domove. Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor torej spada Univerza v Ljubljani, določa
- člen ZVOP-1:
(1)Osebni podatki v javnem sektorju se lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.
(2)Nosilci javnih pooblastil lahko obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zbirke osebnih podatkov, ki nastanejo na tej podlagi, morajo biti ločene od zbirk osebnih podatkov, ki nastanejo na podlagi izvrševanja nalog nosilca javnih pooblastil.
(3)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z javnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.
(4)Ne glede na prvi odstavek tega člena se lahko v javnemu sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Osebni podatki študentov Po
- členu ZViS visokošolski zavodi med drugim vodijo tudi evidenco izdanih dokumentov o končanem dodiplomskem in podiplomskem izobraževanju. Evidenca vsebuje podatke o imenu in priimku študenta (za študentke tudi dekliški priimek), spolu, datumu, kraju in občini rojstva, državi rojstva, stalnem in začasnem bivališču, enotni matični številki občana, državljanstvu, predhodno pridobljeni izobrazbi, in načinu študija ter druge podatke po posebnih predpisih. Vsebino zbirk osebnih podatkov, ki jih Univerza vodi o diplomantih podrobneje urejajo določbe Statuta Univerze v Ljubljani (v nadaljevanju Statut).
- člen Statuta določa, da po opravljenih študijskih obveznostih izda univerza študentu diplomo, ki je javna listina. Oblika ter postopek izdaje diplome in potrdila sta urejena s posebnim pravilnikom. Sestavni del diplomske listine je "priloga k diplomi". Diploma vsebuje navedbo članice univerze, na kateri je študij potekal, študijski program, stopnjo izobraževanja ter strokovni naslov, ki se podeljuje. Diploma ima zaporedno številko, datum izdaje, pečat univerze ter podpisa rektorja univerze in dekana članice, na kateri je študij potekal. Priloga k diplomi se izda v slovenščini in v angleščini na obrazcu, ki ga predpiše minister, pristojen za visoko šolstvo. (
- člen Statuta)
- člen Statuta pa določa, da lahko članica izvaja študijski program za izpopolnjevanje in ostale oblike stalnega strokovnega izpopolnjevanja, ki ga je sprejel senat članice in h kateremu je dal soglasje senat univerze. Kandidatu, ki je opravil vse obveznosti po takem programu, se izda potrdilo, ki ga podpišeta dekan in rektor ter je javna listina. ZViS, kot specialni zakon s področja visokega šolstva pa določa, komu in na kakšen način lahko fakulteta posreduje osebne podatke študentov in za kakšen namen. Tako ZViS v
- členu določa, da se lahko osebni podatki študentov iz evidenc, ki jih po tem zakonu vodijo visokošolski zavodi, zbirajo, obdelujejo, shranjujejo in posredujejo za potrebe visokošolske dejavnosti visokošolskih zavodov, za potrebe državnih organov, organov lokalne skupnosti, nosilcev javnega pooblastila in študentskih organizacij, povezane z uresničevanjem pravic študentov po posebnih predpisih. Pooblaščenec meni, da iz navedenih pravnih podlag ne izhaja, da bi fakulteta kot tudi ne Univerza smela obdelovati osebne podatke diplomantov tako, da bi jih posredovala tretjim osebam, na primer agencijam za zaposlovanje (ne glede na to ali le-te delujejo na ozemlju RS ali v tujini). Pooblastilo za obdelavo osebnih podatkov Posredovanje ali pridobivanje osebnih podatkov posameznika tretjemu je dopustno le v vlogi zakonitega zastopnika oziroma pooblaščenca. Kolikor bi posameznik za posredovanje svojih osebnih podatkov agencijam za zaposlovanje doma in v tujini pooblastil fakulteto ali univerzo, bi jih ta posredovala v njegovem imenu in za njegov račun ter v vsebini kot bi jo opredeljevalo pooblastilo. Prav tako bi lahko posameznik za pridobitev njegovih osebnih podatkov lahko pooblastil domačo ali tujo agencijo za zaposlovanje, ki bi na podlagi ustreznega pooblastila lahko v imenu posameznika in za njegov račun izvajala upravičenje iz
- člena ZVOP-
- Pooblastilo je enostranski pravni posel, s katerim posameznik - pooblastitelj izjavi, da lahko druga oseba - pooblaščenec v imenu in na račun pooblastitelja opravi neko dejanje oziroma pravni posel. Govorimo torej o zastopanju po pooblastitvi. Pooblastitelj lahko na pooblaščenca prenese samo izvrševanje tistih pravic kot jih ima sam. Zastopanje po pooblastilu je sicer institut procesnega ter civilnega prava, ki pa ga je mogoče uporabiti tudi v drugih pravnih razmerjih, na primer na področju upravnega prava, kamor v osnovi spada tudi področje varstva osebnih podatkov. Ob tem Pooblaščenec še opozarja na potrebno predhodno oceno o verodostojnosti takega pooblastila. Obstaja pa še ena pot, če želite narediti svojim diplomantom uslugo, da jim pošljete povpraševanje takšnih agencij po pošti. Diplomant pa se bo potem sam odločil, ali bo z agencijo stopil v kontakt ali ne. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026