Posredovanje OP gostov hotela policiji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.08.2007 Številka: 0712-758/2007/2 Kategorije:Policijski postopki --> Kategorije: Policijski postopki Spoštovani! Dne 17. 08. 2007 je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) preko elektronske pošte prejel vaše vprašanje v zvezi z varstvom osebnih podatkov. V navedeni elektronski pošti navajate: Da smo dne 08.03.2007 objavili mnenje glede posredovanja osebnih podatkov gostov hotela policiji. Ker se tudi sami ukvarjate z namestitvami gostov v hotelu, ste se že večkrat srečali z navedeno problematiko, zato vam je naše mnenje, v katerem povzemamo več predpisov iz tega področja, dobrodošlo. Na koncu mnenja navajamo, da »Policija mora pri zahtevi za posredovanje podatkov izkazati pravno podlago in podati zahtevo«. Zanima vas, kaj to pomeni. Nadalje navajate, da se policisti identificirajo samo s svojim priimkom in imenom svoje policijske postaje ter ustno izrazijo željo po vpogledu v knjigo gostov. V preteklosti ste policiji večkrat omogočali vpogled v knjigo gostov na recepciji, vendar ste imeli občutek, da ti vpogledi niso imeli pravne podlage oziroma so policisti zlorabljali osebne podatke gostov. Iskali so ljubice in ljubčke in podobno, to sporočali nekomu po mobilnem telefonu, nato pa so vsi veseli odšli. Ker ste mnenja, da je treba osebne podatke gostov ustrezno varovati tudi proti takim primerom, ste receptorjem naročili, da lahko osebne podatke, ki so vpisani v knjigi gostov, posredujejo policiji le na podlagi pisne zahteve (zaradi kasnejše sledljivosti in preprečevanja prekoračitve pooblastil policije). To pa je policiji oz. policistom nesprejemljivo, zato so se odločili, da kaznujejo hotel in odgovorno osebo, ker jim niste omogočili vpogleda v knjigo gostov, ki jo sicer vodite v elektronski obliki, podatke pa pošiljate na MNZ po internetu. Dan ali dva kasneje vas je osebno poklical na mobitel eden od teh dveh policistov in želel od vas točne podatke o vašem podjetju (točno ime družbe, naslov,…) in vaše osebne podatke, da bo lahko napisal kazen. Torej sploh niso vedeli, pri kom opravljajo svojo kontrolo. Glede na to, da ste bili tisti trenutek, ko sta bila policista na recepciji, tudi sami kot direktor hotela v hotelu, receptorki nista dovolila, da vas pokliče, ampak sta zahtevala vpogled takoj kar od nje. Kot direktor družbe ste očitno primeren samo za kaznovanje kot odgovorna oseba, niste pa primeren za to, da bi vas policista v začetku postopka poiskala in izrazila svoje želje. Glede navedenega vprašujete sledeče:
- a)Ali bi naj v tem primeru policist na recepcijo hotela prišel s pisnim nalogom, kjer bi bila navedena pravna podlaga in tudi zahteva?
- b)Ali menite, da policija dela v skladu s predpisi in lahko samo na podlagi ustne zahteve vpogleda v knjigo gostov hotela, kjer so osebni podatki hotelskih gostov?
- c)Ali lahko policija kaznuje odgovorno osebo zaradi onemogočanja vpogleda, hkrati pa od odgovorne osebe predhodno vpogleda niti ne zahteva? Pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po 2. členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A), preučil vašo zadevo in vam, na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05-ZInfP, 51/07-ZUstS-A in 67/07; v nadaljevanju ZVOP-1), posreduje neobvezno mnenje. Glede na vaše navedbe, da ste se seznanili z našim mnenjem št. 0712-251/2007/2, z dne 08. 03. 2007, ki obravnava isto temo, Pooblaščenec ne bo ponovno povzemal že navedenega. Ad a. in b.) Pooblaščenec ugotavlja, da so policijska pooblastila z zakonom določeni ukrepi, ki policistom omogočajo, da lahko učinkovito in uspešno opravljajo svoje naloge. Vsako policijsko pooblastilo pomeni določen poseg v človekove pravice, zato se lahko uporabi le pod pogoji, ki so določeni v zakonu, in na način, ki je opredeljen v Pravilniku o policijskih pooblastilih (Uradni list RS, št. 40/06). Policisti so zavezani pri opravljanju svojih nalog ravnati v skladu z ustavo in zakoni ter spoštovati in varovati človekove pravice in temeljne svoboščine, kot so osebna svoboda, pravica do zasebnosti, svoboda mišljenja, vesti, veroizpovedi in izražanja, mirnega združevanja, gibanja in uživanja lastnine. Človekove pravice in svoboščine se smejo omejiti le v primerih, določenih z ustavo. Večina policijskih pooblastil je uzakonjenih v Zakonu o policiji (Uradni list RS, št. 107/06 - UPB6 in 14/207-ZVS, v nadaljevanju ZPol) (splošna policijska pooblastila), Zakonu o kazenskem postopku (pooblastila policistov pri preiskovanju kaznivih dejanj), Zakonu o prekrških (pooblastila policistov pri obravnavanju storilcev prekrškov), Zakonu o varnosti cestnega prometa, Zakonu o nadzoru državne meje in drugih zakonih. Kot navedeno že v omenjenem mnenju ima policija pristojnost zbiranja osebnih podatkov posameznika v ZPol, ki v 54. členu določa, da lahko policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov. Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov in z uporabo tehničnih sredstev za fotografiranje ter video in avdio snemanje policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge. 55. člen ZPol določa, da če policisti zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi zahteve brezplačno posredovati policistom zahtevane osebne in druge podatke. Minister lahko odloči, da smejo v primeru iz prejšnjega odstavka organi, organizacije in drugi subjekti seznaniti osebe, na katere se podatki nanašajo, s posredovanjem podatkov šele po določenem roku, ki pa ne sme biti daljši od petih let. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za seznanitev osebe s seznamom subjektov, ki so jim bili v določenem obdobju posredovani osebni in drugi podatki. Pravilnik o policijskih pooblastilih v 10. členu določa, da policist osebi, zoper katero je izvajal pooblastila, na njeno zahtevo na kraju pove svojo identifikacijsko številko ali ime in priimek ter policijsko enoto. Nadalje pa 11. člen določa, da mora izvedbo pooblastila policist navesti v poročilu o opravljenem delu, če poročila ne piše, pa v uradnem zaznamku, razen če zakon ali ta pravilnik ne predpisujeta drugačne oblike dokumentiranja. ZPol je v primerjavi z ZVOP-1 specialnejši zakon, zato Pooblaščenec opozarja, da za zbiranje osebnih in drugih podatkov zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog policije veljajo določila ZPol. Ta pa v 54. in 55. členu določa, da lahko policija zbira osebne podatke tudi od drugih, ki o zadevi kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov. Policija mora pri zahtevi za posredovanje podatkov iz že obstoječih zbirk osebnih podatkov podati zahtevo in izkazati pravno podlago. Nobenega dvoma torej ni, da lahko policija zahteva podatke zgolj za potrebe izvajanja zakonitih nalog, iz česar izhaja tudi potreba po določni in obrazloženi zahtevi za posredovanje osebnih podatkov. Dolžnost policije je torej, da poda obrazloženo zahtevo, nikjer pa zakon izrecno ne določa, da mora biti le-ta tudi pisna. Dovolj je, da policija poda ustno obrazloženo zahtevo in tako poda pravno podlago za zbiranje osebnih podatkov iz obstoječe zbirke osebnih podatkov. Pooblaščenec navaja, da je v mnenju št. 0712-635/2007/2, z dne 04. 07. 2007 sicer izrecno navedeno, da policija poda pisno zahtevo, ker je tako izhajalo iz vprašanja in telefonskega pogovora s posameznikom, ki je postavil vprašanje, da je v njihovem konkretnem primeru policija podala pisno zahtevo. Dolžnost upravljavca osebnih podatkov pa je, da zadosti načelu sledljivosti v skladu s 5. točko prvega odstavka 24. člena in 4. točko prvega odstavka 30. člena ZVOP-1. Pooblaščenec zaključuje, da policija ni dolžna na recepciji hotela s pisnim nalogom, kjer je navedena pravna podlaga in tudi zahteva za zbiraje osebnih in drugih podatkov posameznika, zahtevati vpogled v knjigo gostov. Dovolj je torej, da policija na podlagi ustne obrazložene zahteve in podane pravne podlage zahteva vpogled v knjigo gostov hotela, vi kot upravljavec zbirke osebnih podatkov pa morate zadostiti načelu sledljivosti in zapisati komu so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen. Ad c.) Pooblaščenec ugotavlja, da vprašanje o pristojnosti policije za kaznovanje odgovorne osebe ne sodi v pristojnosti Pooblaščenca, ki jih ima na podlagi prvega odstavka 2. člena ZInfP, hkrati pa Pooblaščenec ne more delovati izven svojih pristojnosti. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026