Posredovanje OP iz zemljiške knige - IPRS

Posredovanje OP iz zemljiške knige + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 22.07.2007 Številka: 0712-677/2007/2 Kategorije:Sodni postopki --> Kategorije: Sodni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 19.06.2007 prejel vaš dopis, v katerem izpostavljate vprašanje varstva posameznika in problem izdaje fotokopij zemljiškoknjižnih predlogov in listin v zadevah, v katerih zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo. Navajate, da za vas ni sporno, da so vsi vpisani podatki v glavni knjigi zemljiške knjige javni in jih sme vsakdo pregledovati, da pa »za podatke vpisane v zbirko listin lahko rečemo, da se že preveč bližajo osebnim podatkov, da bi jih lahko popolnoma javno razkazovali«. Po vašem mnenju je v okviru obstoječe zakonodaje, v zadevah, v katerih zemljiškoknjižno sodišče sploh še ni odločalo, brez kakršnih koli zadržkov možno pridobiti fotokopije listin, ki dokazujejo pravni temelj pridobitve oziroma prenehanja pravice, ki je predmet vpisa v zemljiško knjigo. Sporen se vam zdi primer, ko lahko vsakdo, ne glede na upravičen interes in tudi brez odobritve zemljiškoknjižnega sodnika, pridobi kopije predlogov in listin in to še preden je vpis sploh opravljen. Uvodoma je potrebno pojasnilo, da je Pooblaščenec, na podlagi
3. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) ter Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – UPB in 117/06 – ZDavP-2); v nadaljevanju ZDIJZ) in Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1), samostojen in neodvisen državni organ, ki ima pristojnosti na področju dostopa in ponovne uporabe informacij javnega značaja ter pristojnosti v zvezi z izvajanjem ZVOP-1 in drugih predpisov, ki urejajo varstvo in obdelavo osebnih podatkov. Glede na vsebino vašega dopisa je najprej potrebno ugotoviti, da Pooblaščenec ni pristojen za razlago namena oziroma cilja, ki ga je z določbo
4. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1) zasledoval zakonodajalec. Ne glede na navedeno pa vam v nadaljevanju posredujemo naše neobvezujoče mnenje, kolikor se problematika, ki ste jo izpostavili, nanaša na področje varstva osebnih podatkov in dostopa do informacij javnega značaja. Najprej velja poudariti, da je osebni podatek po
5. tč.
6. čl. ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, pri čemer je posameznik določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba pa je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa. Iz navedenega sledi, da so osebni podatki tako podatki, ki se o imetnikih pravic – fizičnih osebah, na podlagi
7. čl. Zakona o zemljiški knjigi (Ur.l. RS, št. 58/2003, v nadaljevanju ZZK-1) vpisujejo v zemljiško knjigo, kot tudi podatki, ki se nahajajo na listinah, ki so podlaga za vpis, če ustrezajo definiciji osebnega podatka iz
8. tč.
9. čl. ZVOP-
11. člen ZVOP-1 v
12. odst. določa, da mora upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru je upravljavec zemljiškoknjižno sodišče) proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Glede vprašanja dopustnosti oziroma zakonitosti posredovanja osebnih podatkov je obenem potrebno upoštevati tudi splošne določbe o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov iz 8.,
13. in
14. čl. ZVOP-
15. Tako je obdelava osebnih podatkov dopustna samo v naslednjih primerih: če obstaja za posredovanje izrecna podlaga v zakonu, če je podana pisna privolitev posameznika ali če je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih in zakonskih obveznosti, kot jih določata
16. in
17. čl. ZVOP-
18. Iz prvega odstavka
19. člena ZVOP-1, ki se nanaša na obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, tako sledi, da se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi sodišča) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, obenem pa dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je potrebno dopustnost posredovanja osebnih podatkov presojati tudi v luči zemljiškoknjižne zakonodaje. Kot tudi sami navajate je v konkretnem primeru potrebno upoštevati določbo
20. čl. ZZK-1, ki v
21. odst. pravi, da ima vsakdo, ki izkaže upravičen interes, pravico zahtevati, da mu zemljiškoknjižno sodišče omogoči vpogled v zbirko listin oziroma da izda prepis listine s potrdilom o tem, da je izvirnik oziroma overjeni prepis listine vložen v zbirko listin.
22. odst.
23. čl. ZZK-1 nadalje pravi, da se določba prejšnjega odstavka smiselno uporablja tudi za zemljiškoknjižni predlog in listine, ki so mu priložene, o katerem zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo, in za listine, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče v vpisu odloča po uradni dolžnosti, pa o tem vpisu še ni odločilo, pri čemer upravičenega interesa ni treba izkazovati (prvi odstavek
24. čl.). Izhajajoč iz navedenega po našem mnenju sledi, da je tudi za vpogled v zemljiškoknjižni predlog in listine, ki so mu priložene, o katerem pa zemljiškoknjižno sodišče še ni odločilo, potrebno izkazati upravičen interes. Upravičenega interesa ni treba izkazovati samo v primeru, ko sodišče še ni odločilo in gre za listine, na podlagi katerih zemljiškoknjižno sodišče o vpisu odloča po uradni dolžnosti, pri čemer se
25. odst.
26. čl. ZZK-1 sklicuje na publicitetno načelo iz
27. čl. ZZK-1, po katerem se šteje, da je pravno dejstvo, ki je vpisano v zemljiško knjigo, vsakomur znano. Iz
28. čl. ZZK-1 obenem izhaja, da je zakonodajalec publicitetne učinke pravnih dejstev, ki se vpisujejo v zemljiško knjigo, vezal na vpis prejema predloga za vpis in ne šele na sam vpis pravic in pravnih dejstev v zemljiško knjigo. Iz navedenega tako sledi, da ima že sam prejem predloga za vpis pravic in dejstev v zemljiško knjigo določene pravne posledice, zlasti upoštevaje načelo vrstnega reda iz
29. čl. ZZK-
30. Po našem mnenju imata tako publicitetno načelo zemljiške knjige, kot načelo vrstnega reda pomembne posledice za pravice in obveznosti subjektov na nepremičninah. Iz
31. čl. ZZK-1 obenem izhaja, da je zemljiška knjiga javna knjiga, ki je namenjena vpisu in javni objavi podatkov o pravicah na nepremičninah in pravnih dejstvih v zvezi z nepremičninami. Kot smo že pojasnili, ne moremo komentirati smisla in namena, ki ga je zakonodajalec zasledoval s to ureditvijo, vendar pa menimo, da veljavna ureditev z vidika varstva osebnih podatkov ni sporna. Ob izkazanem upravičenem interesu, ki ga določa zakon, se nam zdi primerno, da imajo subjekti možnost dostopa do pravnih dejstev o nepremičninah, saj imajo ta zanje pomembne pravne posledice. V obravnavanem primeru pa gre tudi ugotoviti, da so za obdelavo osebnih podatkov izpolnjeni pogoji po
32. čl. ZVOP-1, saj zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov, ki se nahajajo v zemljiškoknjižnem predlogu in listinah, ki so mu priložene, predstavlja
33. čl. ZZK-
34. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026