Posredovanje OP o hospitalizaciji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.09.2007 Številka: 0712-822/2007/2 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem sprašujete, ali je podatek o tem, da je določena oseba bila hospitalizirana v javnem zdravstvenem zavodu – psihiatrični bolnišnici, mogoče obravnavati kot osebni podatek po ZVOP-1, oziroma ali se ta podatek glede na obstoječo zakonodajo sme kasneje posredovati pacientovim bližnjim svojcem, oziroma tretjim osebam na njihovo pisno zahtevo. Informacijski pooblaščenec vam na podlagi posredovanih informacij v skladu z
- čl. Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, 51-2007-ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) in
- tč.
- odst.
- čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51-2007-ZUstS-A in 67/2007 v nadaljevanju ZVOP-1) posreduje neobvezno mnenje. ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. Definicija osebnega podatka je po določbi
- točke
- člena ZVOP-1 izrazito široka, saj je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen, medtem ko je posameznik po določbi
- točke istega člena določena ali določljiva fizična oseba, na katero se osebni podatek nanaša. Obdelava osebnih podatkov pa je skladno z definicijo
- tč.
- čl. ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatki se v javnem sektorju, kamor spadajo tudi javni zdravstveni zavodi, v skladu z
- čl. ZVOP-1 lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov na področju zdravstva je med drugim določena v Zakonu o zdravniški službi (Uradni list RS, št. 72/06, v nadaljevanju ZZdrS). Podatek o tem, da je bila oseba hospitalizirana v psihiatrični bolnišnici, nedvomno kaže na njeno zdravstveno stanje, saj je pojem zdravstvenega stanja potrebno razlagati široko. Podatek o hospitalizaciji je zato kot takšen varovan kot občutljiv osebni podatek v skladu z
- tč.
- čl. ZVOP-1, za obdelavo katerih je zakon v
- čl. navedel še dodatne, strožje pogoje in predpostavke, ki morajo biti v skladu z ZVOP-1 izpolnjeni, da je obdelava občutljivih osebnih podatkov zakonsko dopustna. Tako se občutljivi podatki v skladu s navedenim členom lahko obdelujejo le v naslednjih (taksativno določenih primerih) primerih:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Hkrati pa so pravila varovanja osebnih podatkov določena tudi za osebnega zdravnika, saj ZZdrS v
- čl. izrecno določa, da mora zdravnik varovati kot poklicno skrivnost podatke o zdravstvenem stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja. Ti podatki pa se v skladu z
- členom ZZdrS ne smejo dajati drugim ljudem oziroma javnosti in tudi ne objavljati na način, ki bi omogočal razkritje posameznika, na katerega se nanašajo. Dolžnosti varovanja poklicne skrivnosti lahko zdravnika razreši bolnik sam ali sodišče v skladu z zakonom, za mladoletne osebe in za osebe pod skrbništvom pa starši oziroma skrbniki. Dolžnost varovanja poklicne skrivnosti tudi po smrti bolnika ne preneha. V skladu s
- čl. ZZdrS lahko zdravnik brez predhodnega soglasja bolnika, podatke o zdravstvene stanju bolnika in podatke o vzrokih, okoliščinah in posledicah tega stanja daje bolnikovim ožjim sorodnikom ali skrbnikom oziroma izvenzakonskemu partnerju, če oceni, da je to v bolnikovo korist. Pooblaščenec tako zaključuje, da bližnji svojci in tretje osebe praviloma niso upravičene do seznanitve z zdravstvenimi podatki bolnika, razen če bolnik sam razreši zdravnika varovanja poklicne skrivnosti, kar se šteje kot osebna privolitev posameznika v skladu z
- tč.
- čl. ZVOP-1, ki mora biti izrecna in praviloma pisna. Izjemoma so ožji sorodniki (in ne tudi tretje osebe, ki to niso) upravičeni do podatkov o bolniku, vendar le, če zdravnik oceni, da je to v bolnikovo korist. Ker Pooblaščenec ni seznanjen s podatkom, ali gre morebiti za posredovanje osebnega podatka umrlega posameznika, pripominja še, da varstvo osebnih podatkov s smrtjo ne preneha, zato je v
- členu ZVOP-1 posebej določeno, kako in koliko, torej v kakšnem obsegu se varujejo osebni podatki umrlih. Po določbi
- odstavka cit. člena ZVOP-1 lahko upravljavec osebnih podatkov (v konkretnem primeru psihiatrična bolnišnica) podatke o umrlem posamezniku (konkretno umrlem pacientu psihiatrične bolnišnice) posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na to, pa lahko po določbi
- odstavka istega člena upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če zakon ne določa drugače, lahko po določbi
- odstavka upravljavec osebnih podatkov podatke posreduje tudi katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če umrli posameznik ni podal prepovedi posredovanja, pa lahko po določbi
- odstavka osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda, pisno prepovejo posredovanje njegovih podatkov, če zakon ne določa drugače. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026