← Slovenija

Posredovanje OP odvetniku - IPRS

Posredovanje OP odvetniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 25.11.2007 Številka: 0712-1049/2007/4 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne 23.11.2007 prejel vaše e-sporočilo, v katerem navajate, da vas je socialna delavka Doma starejših občanov ... (v nadaljevanju DSO ...) obvestila, da so s strani odvetnice prejeli zahtevo za posredovanje podatkov o tem, od kdaj je vaša mati nastanjena v domu. Pri tem pojasnjujete, da je vaša mati najemnica stanovanja, ki je bilo v denacionalizacijskem postopku vrnjeno upravičenki, ki je že pokojna. Njeni oporočni dediči, ki jih zastopa odvetnica, ki je želela podatek od DSO ..., naj bi bili s sklepom sodišča že izločeni iz dednega kroga. Zakoniti dediči, ki čakajo na dodatni sklep sodišča še za omenjeno stanovanje, pa se v zadevi ne želijo opredeljevati. Zanima vas, ali DSO ... zahtevani podatek lahko posreduje odvetnici oporočnih dedičev. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04, 113/05, 51/07-ZUstS in 67/07; ZVOP-1) ter
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Upoštevaje
  5. odst.
  6. čl. Zakona o odvetništvu je odvetnik upravičen od upravljavcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. V konkretnem primeru mora tako odvetnica za pridobitev podatkov o vaši materi izkazati, da podatek o tem, od kdaj je vaša mati nameščena v domu, potrebuje za konkretno procesno dejanje v okviru zastopanja v konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Odvetnica mora dokazati, da osebnih podatkov, ki jih zahteva, na drugačen način ne more pridobiti. V kolikor odvetnica z ustreznimi listinami izkaže vse navedeno, ji je DSO dolžan posredovati zahtevani osebni podatek. Iz navedenega obenem sledi, da za posredovanje zahtevanega podatka ne zadostuje zgolj navedba, da je odvetnica pooblaščenka dedičev lastnice stanovanja, katerega najemnica je vaša mati. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 določa pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika pri obdelavi osebnih podatkov. ZVOP-1 v
  7. točki
  8. člena pravi, da je upravljavec fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Iz
  9. tč.
  10. odst.
  11. čl. ZVOP-1 obenem izhaja, da je uporabnik osebnih podatkov fizična, pravna ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki. Takšna definicija dejansko pomeni, da se za uporabnika osebnih podatkov šteje katerakoli oseba, ki se jih posredujejo ali razkrivajo osebni podatki. Glede na vaš opis dejanskega stanja Pooblaščenec najprej pojasnjuje, da je v konkretnem primeru upravljavec osebnih podatkov DSO ..., odvetnica pa je uporabnik osebnih podatkov. Nadalje gre tudi pojasniti, da
  12. člen ZVOP-1 v
  13. odst. določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Glede vprašanja dopustnosti oziroma zakonitosti posredovanja osebnih podatkov uporabnikom s strani upravljavcev osebnih podatkov, pa je treba upoštevati tudi splošne določbe o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov iz 8.,
  14. in
  15. čl. ZVOP-
  16. Glede na določbo prvega odstavka
  17. člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor kot javni socialni zavod spada tudi DSO ...) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. ZVOP-1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Tako je v konkretnem primeru potrebno upoštevati tudi
  18. čl. Zakona o odvetništvu (ZOdv; Ur.l. RS, št. 18/93 s spremembami in dopolnitvami), ki pravi, da so državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Po
  19. odst.
  20. čl. navedenega zakona je odvetnik upravičen od upravljavcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. Odvetnik pa nima te pravice, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Pri tem Pooblaščenec tudi pojasnjuje, da odvetnik kot pooblaščenec (seveda v kolikor ima za to veljavno pooblastilo) v konkretnem postopku zastopa osebo, ki ga je pooblastila ter lahko v njenem imenu in za njen račun opravlja tudi procesna dejanja. Tako lahko tudi pošilja različne vloge in dopise organom ter drugim pravnim in fizičnim osebam ter zahteva vpogled in prepis listin iz spisa, ki se nanašajo na konkretno zadevo, v kateri zastopa stranko. Pooblaščenec obenem meni, da je
  21. odst.
  22. čl. ZOdv potrebno razlagati izrazito restriktivno. Osebni podatki so namreč v razmerju do vseh ostalih podatkov strožje varovani, zato je strožja tudi zahteva
  23. odst.
  24. čl. ZOdv, kaj mora odvetnik izkazati za njihovo pridobitev. Ne zadošča, da gre za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi, kakor velja po
  25. odst.
  26. čl., ampak mora odvetnik dokazati, da so podatki nujni za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke, bodisi pred sodiščem, bodisi pred drugim pristojnim organom. To pa pomeni, da mora odvetnik za pridobitev osebnih podatkov upravljavcu zbirk osebnih podatkov izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja v konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Odvetnik mora dokazati, da osebnih podatkov, ki jih zahteva, na drugačen način ne more pridobiti. V kolikor odvetnik z ustreznimi listinami izkaže vse navedeno, mu je upravljavec osebnih podatkov dolžan posredovati zahtevane osebne podatke. Edina omejitev po vsebini oziroma vrsti osebnih podatkov, ki jih je odvetnik upravičen pridobiti, je določena v
  27. odst.
  28. čl. ZOdv in se nanaša le na tiste osebne podatke, ki so na podlagi posebnih oziroma drugih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Če torej v drugih zakonih, ki določajo način zbiranja, urejanja, hrambe in zavarovanja osebnih podatkov, ni izrecno določeno, da se posredujejo (le) pooblaščenim organom, so takšni osebni podatki, upoštevajoč pogoje iz
  29. odst.
  30. čl. ZOdv, dostopni odvetnikom v konkretnih zadevah. Pooblaščenec obenem pojasnjuje, da se, iz razloga, ker mu niso znane vse podrobnosti in okoliščine dejanskega primera, v konkretni zadevi ne more opredeliti, ali je glede pridobitve osebnih podatkov s strani odvetnice izpolnjen t.i. kriterij materialnopravne upravičenosti do pridobitve osebnih podatkov. Navedena presoja je primarno v presoji upravljavca osebnih podatkov (DSO ...), Pooblaščenec pa bi se v vsebinsko presojo upravičenosti posredovanja osebnih podatkov lahko spustil le v primeru, da bi bil uveden inšpekcijski postopek zaradi kršitve dolžnosti posredovanja osebnih podatkov upravičenim uporabnikom (
  31. člen ZVOP-1). Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.