← Slovenija

Posredovanje OP patronaži za obisk pred porodom - IPRS

Posredovanje OP patronaži za obisk pred porodom + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.10.2012 Številka: 0712-1/2012/2962 Kategorije:Zdravstveni osebni podatki --> Kategorije: Zdravstveni osebni podatki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
  4. 2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da imajo patronažne medicinske sestre zasebnice in zaposlene v javnih zavodih velike težave s pridobivanjem podatkov o nosečnicah. Po veljavnih Navodilih za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni je nosečnica upravičena do enega preventivnega patronažnega obiska v času nosečnosti. Patronažne medicinske sestre naj bi v nekaterih regijah obiskovale nosečnice na podlagi izpolnjenega obrazca »Lista nosečnice« (obrazec DZS 8,82), ki ga posreduje ginekološka ambulanta, ki jo nosečnica obiskuje (obrazec ste pripeli k sporočilu). Menite, da ni nujno, da ginekološke ambulante patronažnim sestram posredujejo omenjeni karton, vendar pa po vašem mnenju potrebujejo osnovne podatke o nosečnici, da lahko opravijo obisk (ime in priimek, rojstni podatki, naslov, podatki o porodnem terminu, podatki o posebnostih v nosečnosti in podobno). Večina ginekoloških ambulant naj ne bi hotela pošiljati obvestil in podatkov patronažni službi, saj naj bi bilo to sporno z vidika varstva osebnih podatkov. Tako patronažne medicinske sestre v posameznih regijah sploh ne opravljajo preventivnih obiskov nosečnic, ker ne dobijo podatkov o nosečnicah, zato naj bi bila količina opravljenih preventivnih obiskov zaskrbljujoče majhna (po podatkih Zdravstveno statističnega letopisa v Sloveniji naj bi bilo obiskanih komaj 12% nosečnic). Menite, da take vrste obveščanje temelji na veljavnih predpisih in je namenjeno preventivnemu zdravstvenemu in socialnemu varstvu posameznikov in njihovih družin. Pooblaščenca prosite za mnenje v zvezi z navedenim. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. tč.
  6. odst.
  7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. ZPacP v določbi
  9. al.
  10. odst.
  11. člena izrecno določa, da privolitev za uporabo in drugo obdelavo osebnih podatkov ni potrebna, kadar se zaradi potreb zdravljenja podatki posredujejo drugemu izvajalcu zdravstvenih storitev. Posredovanje podatkov je torej pogojeno s privolitvijo v samo zdravstveno oskrbo. ZPacP sicer izrecno ne definira pojma »zdravljenje«, vendar je treba zdravljenje razumeti v širšem smislu, ki zajema tudi preventivne ukrepe in ukrepe za krepitev zdravja. Pri tem je treba upoštevati dvoje:
  12. da je posredovanje podatkov dopustno na podlagi privolitve nosečnice (pacientke) v samo zdravljenje (v konkretnem primeru v patronažno oskrbo) in
  13. splošno načelo sorazmernosti iz
  14. člena ZVOP-1 in patronažni službi posredovati le tiste podatke o pacientkah, ki jih patronažna služba nujno potrebuje za izvedbo zdravljenja (torej patronažnega obiska in oskrbe). Pooblaščenec pri tem opozarja še na ustrezno zavarovanje občutljivih osebnih podatkov pri posredovanju. O b r a z l o ž i t e v: Posredovanje osebnih podatkov pacienta med izvajalci zdravstvenih storitev je zaradi potreb zdravljenja dopustno na podlagi
  15. Al.
  16. odst.
  17. člena Zakona o pacientovih pravicah (Ur. l. RS, št. 15/08; v nadaljevanju: ZPacP). Posebna privolitev pacienta za takšno obdelavo njegovih osebnih podatkov ni potrebna, saj se šteje, da je s privolitvijo v zdravljenje pacient privolil tudi v obdelavo njegovih osebnih podatkov za ta namen – če pacient ni privolil v zdravljenje (v konkretnem primeru, če nosečnica v ginekološki ambulanti ni privolila v patronažno oskrbo na domu pred porodom), tudi ni mogoče trditi, da se zdravstvena dokumentacija posreduje zaradi potreb zdravljenja pacienta. Pri tem Pooblaščenec poudarja, da je treba pojem zdravljenje razlagati kot zdravstveno oskrbo, ki zajema vse vrste posegov, ki so namenjeni preprečevanju bolezni in krepitvi zdravja, diagnostiki, terapiji, rehabilitaciji in zdravstveni negi, ter vse druge postopke in storitve, ki jih izvajalci zdravstvenih storitev opravijo pri obravnavi pacienta . V okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja je na podlagi Navodila za izvajanje preventivnega zdravstvenega varstva na primarni ravni (Ur. l. RS, št. 19/98 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Navodilo) vsaka nosečnica upravičena do preventivnih pregledov pri ginekologu v času nosečnosti (točka 1.2.
  18. Navodila) in do preventivnih obiskov patronažne službe pri nosečnici (1 obisk), otročnici in novorojenčku (2 obiska), 6 patronažnih obiskov pa je namenjenih dojenčku v prvem letu starosti (točka 1.2.
  19. Navodila). Gre za preventivne zdravstvene storitve, do katerih je zavarovanec upravičen, ni pa jih dolžan izkoristiti. Povedano drugače – nihče ne more prisiliti nosečnice, da se pusti pregledati ginekologu niti da dopusti obisk patronažne službe na domu, če pa se nosečnica odloči za pregled pri ginekologu in če želi obiske patronažne službe na domu, jih mora izvajalec zdravstvenih storitev zagotoviti in zavarovalnica financirati. Bistveno je, da je nosečnica seznanjena s svojimi pravicami iz obveznega zdravstvenega zavarovanja in da je ustrezno in pravočasno informirana o koristih preventivne zdravstvene oskrbe, do katere je upravičena v času nosečnosti in po porodu. Za nosečnice bi bilo najlažje, če bi se o koristih preventivnega obiska patronažne službe na domu seznanile že ob obisku izbranega ginekologa. O prednostih in pozitivnih učinkih obiska patronažne službe lahko nosečnico informira ginekolog, lahko pa tudi patronažna služba po ginekoloških ambulantah na primer razdeli informativne letake. Nosečnice se bodo tako morda pogosteje odločale za preventivne obiske patronažne službe na domu – kot že navedeno, pa nosečnice ne more nihče prisiliti, da obisk dopusti. Ginekološka ambulanta sme patronažni službi posredovati podatke o nosečnici šele, ko nosečnica privoli v obisk patronažne službe (v tem primeru gre za posredovanje zaradi potreb zdravljenja). Če nosečnica ne želi izkoristiti pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti (se odreče obiskom patronažne službe), je treba njeno odločitev spoštovati, posredovanje osebnih podatkov, ki se nanašajo na nosečnico, patronažni službi pa v tem primeru nima pravne podlage. Obdelava pacientovih zdravstvenih in drugih osebnih podatkov je torej dopustna, če: - se posreduje med izvajalci zdravstvenih storitev (osebni zdravnik specialistu in obratno, bolnišnica osebnemu zdravniku ali specialistu in obratno, porodnišnica patronažni službi, ginekološka ambulanta patronažni službi, pediater v šolski dispanzer, osebni zdravnik zobozdravniku in obratno, prejšnji izbrani zdravnik novemu izbranemu zdravniku pacienta …), in - se posreduje zaradi potreb zdravstvene oskrbe pacienta, ki je v takšno oskrbo privolil. V skladu s splošnim načelom sorazmernosti, ki je opredeljeno v
  20. členu ZVOP-1, se lahko posredujejo le tisti osebni podatki pacienta, ki so potrebni in primerni za nudenje zdravstvene oskrbe pacienta pri konkretnem izvajalcu zdravstvene storitve. Za primer: zobozdravnik za zdravljenje vnetega zobnega živca ne potrebuje podatkov o 30 let starem zlomu leve noge. Opozarjamo vas še na določbe
  21. člena ZVOP-1, ki določajo strožje pogoje za zavarovanje občutljivih osebnih podatkov (podatki o zdravstvenem stanju so po izrecni definiciji
  22. tč.
  23. člena ZVOP-1 občutljivi osebni podatki). Občutljivi osebni podatki morajo biti pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. V
  24. odst.
  25. člena pa ZVOP-1 izrecno določa, da se pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.