← Slovenija

Posredovanje OP pogrešanih oseb s strani policije RK in posredovanje teh OP tretjim državam - IPRS

Posredovanje OP pogrešanih oseb s strani policije RK in posredovanje teh OP tretjim državam + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 19.11.2021 Številka: 07121-1/2021/2309 Kategorije: --> Kategorije: Prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje glede statusa RKS in prosite za informacijo, ali je RK priznan kot mednarodna organizacija, ki ustrezno varuje osebne podatke (po 45 člen GDPR). Vaše vprašanje se nanaša predvsem na področje izvajanja javnega pooblastila iskanja pogrešanih oseb, glede česar imate trenutno oteženo delo kar se tiče izmenjave podatkov z uradnimi institucijami (npr. Policija) in ostalimi organizacijami Rdečega križa.
  3. odstavek preambule GDPR sicer definira izjeme pri posredovanju osebnih podatkov iz naslova Ženevskih konvencij, vendar v normativnem delu GDPR to ni opredeljeno. Zanima vas, kakšen je postopek pridobitve odločbe, ki bi vam dovoljeval prenos podatkov Rdečemu križu. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  4. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  5. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov),
  6. točko prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  8. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju: ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. To pomeni, da IP v okviru mnenja ne more odločati o tem, ali so v konkretnem primeru podani pogoji za posredovanje osebnih podatkov, temveč lahko zgolj opozori na relevantno pravno podlago ter pogoje, ki morajo biti izpolnjeni, da je določeno posredovanje podatkov zakonito. Konkretno presojo mora opraviti upravljavec osebnih podatkov. Za zakonito posredovanje osebnih podatkov upravljavcu, obdelovalcu ali uporabniku osebnih podatkov v tretji državi ali mednarodni organizaciji morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer: Za posredovanje oz. dajanje osebnih podatkov na razpolago drugemu upravljavcu osebnih podatkov v tretji državi ali mednarodni organizaciji mora obstajati katera izmed pravnih podlag, ki so določene v členu 6 oziroma 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov, za javni sektor pa dodatno še v
  9. členu ZVOP-
  10. Za posredovanje osebnih podatkov obdelovalcu v tretji državi ali mednarodni organizaciji pa pogodba v skladu s členom 28 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob izpolnjenem prvem pogoju je prenos osebnih podatkov upravljavcu ali obdelovalcu v tretji državi ali mednarodni organizaciji dopusten pod pogoji, ki jih ureja V. Poglavje Splošne uredbe o varstvu podatkov, in sicer: če Evropska komisija odloči, da država, ozemlje, določen sektor v državi ali mednarodna organizacija, v katero se podatki prenašajo, zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov (člen 45 Splošne uredbe o varstvu podatkov); če izvoznik podatkov zagotovi ustrezne zaščitne ukrepe ter posameznikom zagotovi izvršljive pravice in učinkovita pravna sredstva na podlagi členov 46 in 47 Splošne uredbe o varstvu podatkov; če gre za posebne primere, ki so določeni v členu 49 Splošne uredbe o varstvu podatkov, v katerih so mogoča odstopanja. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov V prvi fazi mora torej upravljavec zagotoviti ustrezno pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov posameznikov drugemu upravljavcu, v konkretnem primeru mednarodni organizaciji. Če se mednarodni organizaciji ne posredujejo posebne vrste osebnih podatkov (npr. podatki v zvezi z zdravjem), potem se pravna podlaga za njihovo obdelavo presoja skladno z določbo člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov (v nasprotnem primeru se pravna podlaga presoja skladno z določbo člena 9 Splošne uredbe o varstvu podatkov). Prvi odstavek člena 6 Splošne uredbe o varstvu podatkov določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Točka (f) se ne uporablja za obdelavo s strani javnih organov pri opravljanju njihovih nalog. Obdelava posebnih vrst osebnih podatkov je v členu 9

(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov prepovedana, razen če velja eno od naslednjega: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je dal izrecno privolitev v obdelavo navedenih osebnih podatkov za enega ali več določenih namenov, razen kadar pravo Unije ali pravo države članice določa, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne sme odstopiti od prepovedi iz odstavka 1; obdelava je potrebna za namene izpolnjevanja obveznosti in izvajanja posebnih pravic upravljavca ali posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, na področju delovnega prava ter prava socialne varnosti in socialnega varstva, če to dovoljuje pravo Unije ali pravo države članice ali kolektivna pogodba v skladu s pravom države članice, ki zagotavlja ustrezne zaščitne ukrepe za temeljne pravice in interese posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugega posameznika, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve; obdelavo v okviru svojih zakonitih dejavnosti z ustreznimi zaščitnimi ukrepi izvaja ustanova, združenje ali katero koli drugo neprofitno telo s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem in pod pogojem, da se obdelava nanaša samo na člane ali nekdanje člane telesa ali na osebe, ki so v rednem stiku z njim v zvezi z njegovimi nameni, ter da se osebni podatki ne posredujejo zunaj tega telesa brez privolitve posameznikov, na katere se nanašajo osebni podatki; obdelava je povezana z osebnimi podatki, ki jih posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, sam objavi; obdelava je potrebna za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov ali kadar koli sodišča izvajajo svojo sodno pristojnost; obdelava je potrebna iz razlogov bistvenega javnega interesa na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; obdelava je potrebna za namene preventivne medicine ali medicine dela, oceno delovne sposobnosti zaposlenega, zdravstveno diagnozo, zagotovitev zdravstvene ali socialne oskrbe ali zdravljenja ali upravljanje sistemov in storitev zdravstvenega ali socialnega varstva na podlagi prava Unije ali prava države članice ali v skladu s pogodbo z zdravstvenim delavcem ter zanjo veljajo pogoji in zaščitni ukrepi iz odstavka 3; obdelava je potrebna iz razlogov javnega interesa na področju javnega zdravja, kot je zaščita pred resnimi čezmejnimi tveganji za zdravje ali zagotovitev visokih standardov kakovosti in varnosti zdravstvenega varstva ter zdravil ali medicinskih pripomočkov, na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito pravic in svoboščin posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, zlasti varovanje poklicne skrivnosti; obdelava je potrebna za namene arhiviranja v javnem interesu, za znanstveno- ali zgodovinskoraziskovalne namene ali statistične namene v skladu s členom 89
(1)na podlagi prava Unije ali prava države članice, ki je sorazmerno z zastavljenim ciljem, spoštuje bistvo pravice do varstva podatkov ter zagotavlja ustrezne in posebne ukrepe za zaščito temeljnih pravic in interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Zakon o Rdečem križu Slovenije (Uradni list RS, št. 7/93 in 79/10, v nadaljevanju ZRKS) v
  1. členu določa, da je Rdeči križ Slovenije (v nadaljevanju RKS) sestavni del mednarodnega gibanja Rdečega križa in Rdečega polmeseca, zato sodeluje z nacionalnimi organizacijami Rdečega križa in Rdečega polmeseca ter tudi z drugimi humanitarnimi, zdravstvenimi in socialnimi organizacijami doma in v tujini. V
  2. členu ZRKS je določeno, da RKS pomaga oblastem pri preprečevanju in lajšanju trpljenja ljudi, zaščiti življenja in zdravja ljudi ter zagotavljanju spoštovanja človekovih pravic, posebno med oboroženimi spopadi in drugimi izrednimi stanji ter opravlja druge naloge določene s tem zakonom in statutom. V
  3. členu ZRKS so opredeljene naloge, ki jih RKS opravlja kot javno pooblastilo, in sicer so to: naloge v zvezi z obveščanjem, evidentiranjem in poizvedovanjem za žrtvami oboroženih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah; organizira usposabljanje osebja za opravljanje nalog, ki jih določajo ženevske konvencije; organizira tečaje in izpite iz prve pomoči; organizira in usposablja enote za prvo pomoč; izvaja akcije za pridobivanje krvodajalcev in organizira krvodajalske akcije; izdaja izkaznice darovalcem delov človeškega telesa; izvaja ukrepe zdravstvenega varstva ljudi ob naravnih in drugih nesrečah ter oboroženih spopadih; izvaja ukrepe za sprejemanje in nastanitev evakuiranega prebivalstva in drugih ogroženih ljudi ter druge ukrepe, ki lahko prispevajo k preskrbi ogroženih in prizadetih ljudi. Skladno s
  4. in
  5. členom ZRKS se pri RKS ustanovi služba za poizvedovanje, ki vodi zbirke podatkov, daje podatke prizadetim posameznikom, pristojnim organom in organizacijam v državi in v tujini ter vzpostavlja stike med družinskimi člani, ki so jih ločili vojna ali druga izredna stanja. Za opravljanje teh nalog služba za poizvedovanje zbira o vojnih ujetnikih, vojnih beguncih, civilnih internirancih, zaščitenih osebah, ujetih dalj kot dva tedna, zaščitenih osebah na prisilnem bivanju, ranjenih, bolnih in umrlih pripadnikih oboroženih sil ter brodolomcih, otrocih ločenih od staršev zaradi vojnih spopadov, otrocih evakuiranih v tuje države, pogrešanih osebah in o žrtvah naravnih in drugih nesreč, naslednje osebne podatke: priimek in ime, kraj in datum rojstva, ime in priimek očeta in matere ter materin dekliški priimek. Skladno s
  6. členom ZRKS služba za poizvedovanje vodi tudi zbirke podatkov o prizadetih in pogrešanih osebah v naravnih in drugih nesrečah, ki vsebujejo naslednje podatke: priimek in ime, kraj in datum rojstva, popolno očetovo in materino ime in priimek ter materin dekliški priimek, državljanstvo, stalno ali začasno prebivališče, kraj nesreče, kraj trenutnega prebivanja, vsako posebno znamenje, zdravstveno stanje. Skladno s
  7. členom ZRK se za zbirko podatkov o pogrešanih osebah uporabijo podatki iz zbirk podatkov, ki se vodijo na podlagi
  8. in
  9. člena tega zakona, če se nanašajo na pogrešane osebe. Služba za poizvedovanje pri zbiranju teh podatkov upošteva voljo ožjih sorodnikov ob upoštevanju določil tega zakona, zakona o varstvu osebnih podatkov ter ženevskih konvencij. Skladno z
  10. členom ZRK se podatki iz 15.,
  11. in
  12. člena tega zakona zbirajo neposredno od prizadetega posameznika ali pa od tretjih oseb, za katere služba ugotovi, da te podatke imajo. Podatke iz 15.,
  13. in
  14. člena tega zakona smejo uporabljati: RKS za opravljanje svojih nalog; državni organi, kadar je tako določeno z zakonom; krvni sorodniki v ravni vrsti ali stranski vrsti do vštetega tretjega kolena, zakonec ali sorodniki po svaštvu do vštetega drugega kolena, skrbnik ali oskrbovanec, posvojitelj ali posvojenec; tisti posameznik, na katerega se nanašajo; organi in organizacije drugih držav, če tako določajo ženevske konvencije. IP ugotavlja, da je zakonsko opredeljena naloga RKS tudi obveščanje, evidentiranje in poizvedovanje za žrtvami oboroženih spopadov in prizadetimi v naravnih in drugih nesrečah v okviru česar je RKS zakonsko pooblaščen za obdelavo (tudi pridobivanje) osebnih podatkov o pogrešanih osebah. Pravna podlaga za prenos osebnih podatkov v mednarodno organizacijo Ob pogoju obstoja ustrezne pravne podlage iz zgoraj navedene točke 1 mora upravljavec v drugi fazi zagotoviti še ustrezno pravno podlago za sam prenos osebnih podatkov v mednarodno organizacijo, in sicer v skladu z določbami V. poglavja Splošne uredbe o varstvu podatkov. Tako pravno podlago lahko predstavljajo odločitve Evropske komisije iz člena 45 Splošne uredbe o varstvu podatkov (t.i. sklepi o ustreznosti). Spisek držav in mednarodnih organizacij, za katere je Evropska komisija ugotovila, da zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov se nahaja tu: https://ec.europa.eu/info/law/law-topic/data-protection/international-dimension-data-protection/adequacy-decisions_en, med njimi pa trenutno ni (še) nobene mednarodne organizacije. Osebni podatki se lahko ob neobstoju podlage iz člena 45 v tretjo državo oz. mednarodno organizacijo prenašajo na podlagi ustreznih zaščitnih ukrepov iz člena 46 Splošne uredbe o varstvu podatkov. Ob neobstoju podlage iz člena 45 je pravna podlaga iz člena 46 najprimernejša za prenose osebnih podatkov, ki so predvidljivi in del običajnega poslovanja in prakse upravljavca. Glede na opisane okoliščine pa bi v konkretnem primeru v poštev prišla tudi katera od pravnih podlag iz člena 49 Splošne uredbe o varstvu podatkov, ki določa, da če sklep o ustreznosti ni sprejet ali niso sprejeti ustrezni zaščitni ukrepi, se lahko prenos ali niz prenosov osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo izvede pod pogoji določenimi v tem členu, pri čemer raven varstva posameznikov, ki jo zagotavlja Splošna uredba o varstvu podatkov, ne sme biti ogrožena. To pomeni tudi, da uporaba odstopanj iz člena 49 nikoli ne sme povzročiti kršitve temeljnih pravic. Skladno z določbo 49
(1)Splošne uredbe o varstvu podatkov se lahko prenos osebnih podatkov v tretjo državo ali mednarodno organizacijo izjemoma izvede v naslednjih primerih: posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je izrecno privolil v predlagani prenos, potem ko je bil obveščen o morebitnih tveganjih, ki jih zaradi nesprejetja sklepa o ustreznosti in ustreznih zaščitnih ukrepov takšni prenosi pomenijo zanj; prenos je potreben za izvajanje pogodbe med posameznikom, na katerega se nanašajo osebni podatki, in upravljavcem ali za izvajanje predpogodbenih ukrepov, sprejetih na zahtevo posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; prenos je potreben za sklenitev ali izvajanje pogodbe med upravljavcem in drugo fizično ali pravno osebo, ki je v interesu posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki; prenos je potreben zaradi pomembnih razlogov javnega interesa; prenos je potreben za uveljavljanje, izvajanje ali obrambo pravnih zahtevkov; prenos je potreben za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali drugih oseb, kadar posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve; prenos se opravi iz registra, ki je po pravu Unije ali pravu države članice namenjen zagotavljanju informacij javnosti in je na voljo za vpogled bodisi javnosti na splošno bodisi kateri koli osebi, ki lahko izkaže zakonit interes, vendar le, če so v posameznem primeru izpolnjeni pogoji za tak vpogled, določeni s pravom Unije ali pravom države članice. Prenos na podlagi pomembnih razlogov javnega interesa (člen 49
(1)(d)) se lahko izvede, če je ta potreben oziroma ga zahteva zakon na temelju pomembnega javnega interesa. Skladno z določbami ZRKS RKS deluje kot neodvisna, humanitarna organizacija nacionalnega pomena, ki na območju Republike Slovenije deluje v skladu z ženevskimi konvencijami iz leta 1949 in Dodatnima protokoloma k ženevskim konvencijam o zaščiti žrtev spopadov ter sklepi mednarodnih konferenc Rdečega križa. Uvodna določba 112 Splošne uredbe o varstvu podatkov glede tega jasno navaja, da bi se vsak prenos osebnih podatkov posameznika, ki fizično ali pravno ni sposoben dati privolitve, mednarodni humanitarni organizaciji, ki se opravi z namenom izvajanja naloge v skladu z Ženevskimi konvencijami ali za skladnost z mednarodnim humanitarnim pravom, ki se uporablja za oborožene spore, lahko štel za potrebnega, če je v pomembnem javnem interesu ali življenjskega interesa za posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Obstoj mednarodnega sporazuma ali konvencije, ki priznava določen cilj in zagotavlja mednarodno sodelovanje za uresničevanje tega cilja, je torej lahko kazalnik, ko se ugotavlja obstoj javnega interesa v skladu s členom 49
(1)(d), če so EU ali države članice podpisnice takega sporazuma ali konvencije. Že navedena uvodna izjava 112 Splošne uredbe o varstvu podatkov se nanaša tudi na prenose, ki so potrebni za zaščito življenjskih interesov. Prenosi podatkov mednarodni humanitarni organizaciji, potrebni za izpolnjevanje naloge v skladu z Ženevskimi konvencijami ali za skladnost z mednarodnim humanitarnim pravom, ki se uporablja za oborožene spore, lahko torej prav tako spadajo v okvir člena 49
(1)(f). V takih primerih je pogoj, da posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, fizično ali pravno ni sposoben za dajanje privolitve. V okviru odstopanja po členu 49
(1)(f) je tako na primer upravičen prenos osebnih podatkov po pojavu naravnih nesreč ter v okviru delitve osebnih podatkov s subjekti in osebami za namen iskanja in reševanja (npr. s sorodniki žrtev nesreč ter vladnimi službami in službami za ukrepanje ob nesrečah). Zaradi takih nepričakovanih dogodkov (poplave, potresi, orkani itd.) je nujen prenos določenih osebnih podatkov lahko potreben na primer za določitev lokacije in stanja žrtev. V takih okoliščinah velja, da zadevni posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ne more zagotoviti privolitve za prenos svojih podatkov. Prenos zaradi pomembnih razlogov javnega interesa ali prenos, ki je potreben za zaščito življenjskih interesov posameznika, se torej v konkretnem primeru zdita kot ustrezni pravni podlagi za prenos, pri čemer taki prenosi skladno z uvodno izjavo 111 Splošne uredbe o varstvu podatkov niso omejeni na občasne oziroma neponavljajoče prenose. V vsakem primeru pa je tudi take prenose treba razlagati na način, ki ni v nasprotju s samo naravo odstopanj kot izjeme od pravila, da osebnih podatkov ni dovoljeno prenesti v tretjo državo, razen če zadevna država ne zagotovi ustrezne ravni varstva podatkov ali vzpostavi ustrezne zaščitne ukrepe. Splošna uredba o varstvu podatkov vse izvoznike močno spodbuja, naj take prenose, namesto da se opirajo na odstopanja v skladu s členom 49
(1), uokvirijo z vzpostavitvijo ustreznih zaščitnih ukrepov v skladu s členom 46 Splošne uredbe o varstvu podatkov. S spoštovanjem. Pripravila: mag. Eva Kalan Logar, vodja državnih nadzornikov Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.