Posredovanje OP s strani zavarovalnice povzročitelju nesreče zaradi regresnega zahtevka - IPRS

Posredovanje OP s strani zavarovalnice povzročitelju nesreče zaradi regresnega zahtevka + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.06.2010 Številka: 0712-272/2010/2 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
4. 2010 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da v okviru rednega poslovanja večkrat naletite na primere, kjer se vam pojavljajo dvomi, ali lahko podatke posredujete tretji osebi, zato Pooblaščenca prosite za mnenje v zvezi z opisanim primerom: Zavarovalnica izvensodno uveljavlja regresni zahtevek za povračilo izplačane škode zaradi izgube zavarovalnih pravic zoper povzročitelja prometne nezgode, saj je bila v likvidacijskem postopku izplačana odškodnina oškodovancem (tretjim osebam) za povzročeno škodo. Regresni zavezanec (povzročitelj) je zavarovalne pravice izgubil zaradi kršitve ali zakona ali zavarovalnih pogodbenih določil (vožnja pod vplivom alkohola ali drugih prepovedanih psihoaktivnih snovi, vožnja brez vozniškega dovoljenja,...). Povzročitelj (ali njegov pooblaščenec) želi (z željo prepričati se o tem, kaj mora sploh plačati in presoditi o realnosti ocene določene odškodnine) vpogledati v dokumentacijo iz škodnega spisa, ki se nanaša na specifikacijo ocenjene škode (obračun odškodnine), ta pa se nanaša na oceno in ovrednotenje nematerialne poškodbe oškodovanca (torej tretje osebe), izražene v denarnih zneskih. Drugače gledano, povzročitelj (in sedaj regresni dolžnik) zahteva vpogled v obračun in oceno višine določene in izplačane odškodnine, ki jo je določil likvidator iz zavarovalnice ali zdravnik cenzor, ki pa se nanaša na oškodovanca (tretjo osebo). Pri tem regresni dolžnik predlaga, da želi vpogledati izključno v del obračuna, kjer je so razvidne samo postavke posameznih kriterijev (torej npr.: odškodnina za strah: x eur, odškodnina za nezmožnost pri delu: x eur, trajna invalidnost: x eur itd.) in se strinja, da se lahko na predmetnem obračunu osebni podatki oškodovanca prikrijejo. Kot zavarovalnica se sprašujete, ali je to dovoljeno, saj se zgoraj navedeni podatki lahko povežejo z oškodovancem, ki je povzročitelju lahko znan že iz policijskega zapisnika ali že iz samega kraja nezgode, po drugi strani pa gre za neko vašo oceno teže oškodovančeve poškodbe, ki je bila določena za ovrednotenje pripadajoče odškodnine in ni neposredno osebni podatek, bolj vaše mnenje ocena. Pooblaščenca prosite za mnenje, ali omenjene podatke v takšnih primerih lahko posredujete ali ne ter kratko obrazložitev podlag, ki vam bodo služile za odobritev oz. zavrnitev zahtevkov po podobnih vpogledih. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. tč.
6. odst.
7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Po ZVCP je udeleženec prometne nesreče soudeleženim ali oškodovanim v prometni nesreči dolžan posredovati ime in priimek ter naslov, podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega potrdila ter podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči. Ti osebni podatki udeležencev prometne nesreče so po mnenju Pooblaščenca po določbi pete alineje drugega odstavka
9. člena ZVCP dostopni tudi udeležencu, ki je po oceni zavarovalnice zaradi kršitve zakona ali pogodbenih določil po likvidaciji škode postal regresni zavezanec. Sicer pa zakonodaja, tako ZOZP kot tudi ZVCP in ZZavar, pravnega položaja domnevnega regresnega zavezanca v regresnem postopku pred zavarovalnico ne ureja. Pooblaščenec meni, da lahko na podlagi drugega odstavka
10. člena ZVOP-1 in ob upoštevanju načela sorazmernosti, zavarovalnica posameznika, od katerega terja regres, seznani tudi s podatki, ki so vplivali na njeno odločitev o višini izplačane odškodnine – torej s podatki, ki lahko vplivajo na višino regresa (obveznost, ki jo je v določenih primerih zavarovalec dolžan izpolniti na podlagi zavarovalne pogodbe). Kolikor bi izvensodno ne mogli doseči sporazuma, bo imel domnevni regresni zavezanec v sodnem postopku pravico do vpogleda v vso dokumentacijo, ki je bila podlaga za določitev višine odškodnine s strani zavarovalnice. O b r a z l o ž i t e v: Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju (kamor sodijo komercialne zavarovalnice) so določene v
11. členu ZVOP-1, po katerem se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Če je v škodnem dogodku več udeležencev, za pridobitev osebnih podatkov tretjih – kot uporabniki ravno tako potrebujejo pravno podlago (zakonsko določbo ali privolitev posameznika, na katerega se podatki nanašajo). Že tretji odstavek
12. člena Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (Uradni list RS, št. 23/07 - UPB3; ZOZP) določa, da mora voznik ob nesreči dati osebne podatke in podatke o zavarovanjih, ki so obvezna po tem zakonu, vsem udeležencem v nesreči, ki bi lahko imeli odškodninske zahtevke iz teh zavarovanj. Po
13. b členu ZOZP pa lahko oškodovanec in njegov pravni zastopnik za uveljavljanje odškodninskih zahtevkov in uveljavljanje zahtevkov iz naslova zavarovanja potnikov v javnem prometu na podlagi pisne zahteve pridobita podatke o nesreči iz zbirke elektronskih zapisnikov policije o prometnih nesrečah. V navedenih primerih so uporabniki (udeleženci prometne nesreče, ki bi lahko imeli odškodninske zahtevke oziroma oškodovanec in njegov pravni zastopnik) upravičeni do podatkov, kot jih ima zavarovalnica. V elektronskem zapisniku se ničesar ne prekriva, na zahtevo se dajo osebni podatki voznika(ov) – oziroma odgovornih za nesrečo. Določbo, podobno tretjemu odstavku
14. člena ZOZP vsebuje tudi Zakon o varnosti cestnega prometa (Uradni list RS, št. 56/08 – UPB5 s spremembami in dopolnitvami; ZVCP) (
15. člen), vendar je ta širša, saj k posredovanju (izmenjavi) osebnih podatkov zavezuje vse udeležence prometne nesreče. Tako je vsakdo soudeleženim ali oškodovanim v prometni nesreči dolžan posredovati ime in priimek ter naslov, posredovati podatke iz vozniškega dovoljenja in prometnega potrdila ter posredovati podatke o obveznem zavarovanju ali izpolniti Evropsko poročilo o prometni nesreči. Ti osebni podatki udeležencev prometne nesreče so po mnenju Pooblaščenca po določbi pete alineje drugega odstavka
16. člena ZVCP dostopni tudi udeležencu, ki je po oceni zavarovalnice zaradi kršitve zakona ali pogodbenih določil po likvidaciji škode postal regresni zavezanec. Izterjava regresnih zahtevkov je dejavnost, ki ni neposredno povezana z osnovno dejavnostjo zavarovalnic – to je sklepanjem vseh vrst zavarovanj, pač pa temelji na pogodbenem dogovoru strank; zavarovalnice in zavarovalca. Zakonodaja, tako ZOZP kot tudi ZVCP in Zakon o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 – UPB2 s spremembami in dopolnitvami; ZZavar), pravnega položaja domnevnega regresnega zavezanca v regresnem postopku pred zavarovalnico posebej ne ureja. Pooblaščenec pa meni, da lahko na podlagi drugega odstavka
17. člena ZVOP-1 in ob upoštevanju načela sorazmernosti, zavarovalnica posameznika, od katerega terja regres, seznani tudi s podatki, ki so vplivali na njeno odločitev o višini izplačane odškodnine – torej s podatki, ki lahko vplivajo na višino regresa (obveznost, ki jo je v določenih primerih zavarovalec dolžan izpolniti na podlagi zavarovalne pogodbe). Pooblaščenec meni, da se v konkretnem primeru povzročitelj škode lahko seznani z določenimi zdravstvenimi podatki oškodovanca (koliko odškodnine je bilo odmerjene zaradi strahu, koliko zaradi nezmožnosti za delo…), da bi lahko argumentirano nasprotoval zahtevku zavarovalnice, in na koncu dejansko izpolnil le tisto, k čemur se je zavezal s pogodbo. Za odločitev, ali bo poravnal regresni zahtevek ali ne, je pomembno, da ve, na kakšni podlagi je zavarovalnica oškodovancu izplačala znesek v višini, ki ga sedaj zahteva od njega. V primeru, da regresnega zahtevka ne bo priznal, bo zavarovalnica vložila tožbo v pravdnem postopku, kjer se bo toženec lahko seznanil z vsemi podatki (tudi osebnimi podatki oškodovanca), ki so bili pomembni za odločitev zavarovalnice preko sodišča (
18. člen Zakona o pravdnem postopku – Uradni list RS, št. 73/07 – UPB3 s spremembami in dopolnitvami; ZPP). Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026