← Slovenija

Posredovanje OP sindikatu - IPRS

Posredovanje OP sindikatu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.03.2010 Številka: 0712-101/2010/2 Kategorije:Sindikati --> Kategorije: Sindikati Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
  4. 2010 prejel vašo vlogo, v kateri prosite za mnenje glede varstva osebnih podatkov. Navajate sledeče. S strani sindikata oz. njenega predsednika ste v podjetju prejeli »predlog o pošiljanju podatkov, ki jih potrebuje sindikat za svoje delo« (v priponki ste posredovali predlog v celoti). Glede navedenega sprašujete sledeče:
  5. Je njihova zahteva po posredovanju takšne vrste podatkov, kot so jih navedli (v takšnem obsegu – predvsem pa se vam zdi sporna zahteva po razdelitvi teh podatkov po službah itd. ) utemeljena?
  6. Ali lahko zahtevate, da podajo podrobnejšo obrazložitev, čemu naj bi ti podatki služili, namen zbiranja in obdelave prejetih podatkov oz. da utemeljijo potrebo po zbiranju podatkov v takšnem obsegu (verjetno ne zadostuje samo njihova obrazložitev: » .... pošiljanje podatkov, katere potrebuje sindikat pri svojem delu«) in navedejo tudi pravno podlago, na osnovi katere te podatke zahtevajo?
  7. Je pravilno, da zahtevate, da vam posredujejo njihov »predlog za pošiljanje podatkov ...« v pisni obliki, opremljen s podpisom in žigom sindikata (posredovano je bilo preko e-pošte…)?
  8. V kolikor je delodajalec dolžan posredovati te vrste podatkov – katera je pravna podlaga za to (znan vam je
  9. člen ZDR-ja, določila naše PKP…)? V
  10. členu PKP je sicer navedena dolžnost delodajalca o obveščanju delavcev, vendar pa se v tem členu navajajo povsem druge obveznosti o obveščanju oz. seznanjanju delavcev kot so pa to podatki, ki jih zahteva sindikat SIVAP. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  11. točke prvega odstavka
  12. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
  13. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/2005 in 51/2007-ZUstS-A; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.
  14. Sindikat je upravičen do obdelave tistih osebnih podatkov delavcev, za katere ima izrecno zakonsko podlago ali za katere je pridobil osebno privolitev posameznega delavca.
  15. Sindikat je dolžan zahtevo za posredovanje osebnih podatkov posameznikov, od katerih je pridobil osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, oblikovati na način, da poimensko navede, za katere posameznike, katere osebne podatke, za kakšen namen in na kakšni pravni podlagi jih zahteva. V nasprotnem primeru je po
  16. členu ZDR upravičen zgolj do statističnih (številčnih) podatkov.
  17. Pooblaščenec meni, da se lahko zahteva za posredovanje osebnih podatkov vloži tudi v elektronski obliki, predlaga pa, da v kolikor dvomite, ali je zahtevo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik (v tem primeru predsednik sindikata), od vložnika zahtevate, naj takšno vlogo potrdi s pisno potrditvijo.
  18. Na podlagi
  19. člena ZDR se lahko sindikatu posredujejo zgolj statistični podatki, medtem ko pa se osebni podatki lahko posredujejo le na podlagi prvega odstavka
  20. člena ZVOP-1-UPB
  21. O b r a z l o ž i t e v: Po določbi
  22. točke
  23. člena ZVOP-1-UPB1 je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek; fizična oseba je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira, predvsem s sklicevanjem na identifikacijsko številko ali na enega ali več dejavnikov, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto, pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa (
  24. točka
  25. člena ZVOP-1-UPB1). Zaradi navedenega vsako posredovanje podatkov, ki omogoča identifikacijo posameznega delavca, predstavlja obdelavo osebnih podatkov v smislu ZVOP-1-UPB1, tudi če iz podatka na prvi pogled ni razvidno, da se nanaša na posameznika. Po določbi
  26. točke
  27. člena ZVOP-1-UPB1 pomeni obdelava osebnih podatkov kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Po določbi
  28. točke
  29. člena ZVOP-1-UPB1 se za zasebni sektor štejejo pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe ali gospodarske javne službe ali obrt, in osebe zasebnega prava; zasebni sektor so javni gospodarski zavodi, javna podjetja in gospodarske družbe, ne glede na delež oziroma vpliv države, samoupravne lokalne skupnosti ali samoupravne narodne skupnosti. Splošna pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov je v
  30. členu ZVOP-1-UPB1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Po določbi prvega odstavka
  31. člena ZVOP-1-UPB1 se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na prvi odstavek
  32. člena ZVOP-1-UPB1 se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe (drugi odstavek
  33. člena ZVOP-1-UPB1). Ne glede na prvi odstavek
  34. člena ZVOP-1-UPB1 se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki (tretji odstavek
  35. člena ZVOP-1-UPB1). Iz predloga o pošiljanju podatkov, katere potrebuje sindikat za svoje delo, izhaja, da sindikat zahteva naslednje podatke: plača - mesečno poročilo sektor/služba; bruto masa; neto masa; število zaposlenih po stanju, po urah; bruto plača na zaposlenega po urah, po stanju; število nadur na zaposlenega; število ur bolniške; povprečno število zaposlenih v bolniški. Določba
  36. člena Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002 in 103/2007; v nadaljevanju ZDR) določa, da mora delodajalec sindikatu zagotoviti pogoje za hitro in učinkovito opravljanje sindikalnih dejavnosti v skladu s predpisi, s katerimi se varujejo pravice in interesi delavcev ter da je delodajalec dolžan sindikatu omogočiti dostop do podatkov, ki so potrebni pri opravljanju sindikalne dejavnosti. Ta določba ni dovolj določna v smislu določil ZVOP-1-UPB1, da bi vedno predstavljala pravno podlago za posredovanje osebnih podatkov delavcev iz delovnega razmerja, kar pa ne pomeni, da v posebej utemeljenih okoliščinah in ob upoštevanju strogega načela sorazmernosti (
  37. člen ZVOP-1-UPB1), ne more predstavljati pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov, ki so nujno potrebni za opravljanje sindikalne dejavnosti. Vendar pa Pooblaščenec ocenjuje, da v konkretnem primeru take okoliščine niso podane, zato je sindikat v tem primeru upravičen zgolj do statističnih (številčnih) podatkov. Osebni podatki so namreč posebej varovana kategorija »podatkov«, saj je njihovo varstvo zagotovljeno z Ustavo Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/2000, 24/03, 69/04 in 68/06), ZVOP-1-UPB1 pa predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov (ki je le del širše pravice do zasebnosti), ki je določena v
  38. členu Ustave RS. To varstvo se uresničuje v določbi prvega odstavka
  39. člena ZVOP-1-UPB1, ki kot že navedeno določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Pooblaščenec sicer ugotavlja, da so delavci, ki so člani sindikata (ki je posredoval zahtevo za posredovanje osebnih podatkov) s podpisom pristopne izjave oziroma z včlanitvijo v sindikat, dali sindikatu neke vrste »osebno privolitev« za obdelavo njihovih osebnih podatkov (kot na primer izhaja iz pristopne izjave Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, ki je dostopna na spletnem naslovu http://www.zsss.si/images/stories/PristopnaSpletne.pdf). Tako splošno oblikovana osebna privolitev pa ne more predstavljati pravne podlage v smislu določb ZVOP-1-UPB1 iz dveh razlogov. Prvi je, da je »osebna privolitev« premalo določna in zato ne ustreza definiciji osebne privolitve, določeni v
  40. točki
  41. člena ZVOP-1-UPB1, saj ne vključuje nabora osebnih podatkov za katere delavec soglaša, da se lahko obdelujejo, niti namena obdelave osebnih podatkov, temveč se sklicuje na namene določene v splošnih aktih sindikata, ki pa se lahko (in praviloma se interni akti tudi spreminjajo) po podpisu izjave tudi spremenijo in tako se spremeni tudi namen obdelave osebnih podatkov, s katerim pa posameznik v času podpisa pristopne izjave ni soglašal. Druga težava pa se pojavi v zvezi s podatkom o članstvu v sindikatu, saj je ta, skladno z
  42. točko
  43. člena ZVOP-1-UPB1, občutljiv osebni podatek, ki se lahko obdeluje (razkrije) samo, če je posameznik dal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna (
  44. člen ZVOP-1-UPB1). Zaradi navedenega Pooblaščenec ocenjuje, da sindikat zgolj na podlagi pristopne izjave ne sme obdelovati članovih osebnih podatkov tako, da bi se seznanil s njegovo bruto/neto plačo, številom nadur in urami bolniške odsotnosti. Pooblaščenec po pregledu podjetniške kolektivne pogodbe in Kolektivne pogodbe za cestni potniški promet Slovenije, ki zavezujeta delodajalca, ugotavlja, da kolektivni pogodbi ne vsebujeta pravne podlage, ki bi sindikatu omogočala obdelavo želenih osebnih podatkov delavcev zaposlenih pri delodajalcu. Vendar pa, ker ZDR glede na zahteve iz
  45. in
  46. člena ZVOP-1-UPB1, ne vsebuje določb o obdelavi osebnih podatkov (tako tudi ne nabora osebnih podatkov), do katerih bi bil pri izvajanju svojih nalog upravičen sindikat, z osebnimi privolitvami delavcev za tovrstno obdelavo osebnih podatkov pa ne razpolagate, Pooblaščenec ugotavlja, da ni podlage za posredovanje osebnih podatkov delavcev sindikatu, na vas kot na upravljavcu pa je, da presodite, kje je tista meja, da boste na eni strani omogočili delovanje sindikata, na drugi strani pa varovali osebne podatke delavcev v skladu z ZVOP-1-UPB
  47. To velja tudi za posredovanje tistih podatkov, ki z malo truda omogočajo identifikacijo posameznika. Sindikat je dolžan zahtevo za posredovanje osebnih podatkov posameznikov, od katerih je pridobil osebno privolitev za obdelavo osebnih podatkov, oblikovati na način, da poimensko navede za katere posameznike, katere osebne podatke, za kakšen namen in na kakšni pravni podlagi jih zahteva. ZVOP-1-UPB1 kot sistemski zakon ureja tudi načelo sorazmernosti, ki predstavlja neke vrste standard pri določanju »prave mere« pri obdelavi osebnih podatkov in izrecno določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Pooblaščenec poudarja, da lahko sindikat obdeluje zgolj tiste osebne podatke, ki so potrebni in primerni za izvajanje konkretne sindikalne aktivnosti (tako sindikat recimo nima pravice do vpogleda v tisti del plače, ki predstavlja kreditno obremenitev delavca ali na primer izplačevanje alimentov, prav tako pa so izvzete individualne pogodbe delavcev, ki že po svoji naravi ne sodijo v sistemizacijo delodajalca in jih kolektivne pogodbe ne urejajo). Glede vprašanja načina vložitve zahteve za posredovanje osebnih podatkov, Pooblaščenec meni, da se lahko zahteva za posredovanje osebnih podatkov vloži tudi v elektronski obliki, predlaga pa, da v kolikor dvomite, ali je zahtevo res poslal tisti, ki je naveden kot vložnik (v tem primeru predsednik sindikata), od vložnika zahtevate, naj takšno vlogo potrdi s pisno potrditvijo. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.