Posredovanje OP umrlega MOL zaradi prekopa + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
(1c)- podatki morajo biti »ustrezni, relevantni in omejeni na to, kar je potrebno za namene, za katere se obdelujejo (najmanjši obseg podatkov)«. Splošna uredba v uvodni določbi 27 izrecno določa, da se ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb. Glede vašega drugega vprašanja o tem, ali je osebni podatek tudi informacija, ali je pokojnik pokopan v žari ali v krsti, zato upoštevajoč ZVOP-1 in smiselno razlago pojma osebni podatke menimo, da je lahko tudi podatek o krsti ali žari, če se nanaša na točno določeno ali določljivo fizično osebo, čeprav umrlo, osebni podatek te umrle osebe. ZVOP-1 namreč, kot že rečeno, prav tako varuje osebne podatke pokojnega po smrti. Glede na
- točko
- člena Splošne uredbe o varstvu podatkov (ki se uporablja neposredno po
- 2018, ob njej pa velja ZVOP-1, v kolikor ni v nasprotju z omenjeno uredbo) je sicer osebni podatek katera koli informacija v zvezi z določenim ali določljivim posameznikom. Posameznik je določljiv, če ga je mogoče neposredno ali posredno določiti, zlasti z navedbo identifikatorja, kot je ime, identifikacijska številka, podatki o lokaciji, spletni identifikator, ali z navedbo enega ali več dejavnikov, ki so značilni za fizično, fiziološko, genetsko, duševno, gospodarsko, kulturno ali družbeno identiteto tega posameznika. V tem smislu je po mnenju IP treba razumeti tudi pojem osebni podatek umrle osebe upoštevajoč ZVOP-
- Uredba namreč v odnosu na ZVOP-1 bistveno ne spreminja definicije osebnega podatka in ključni test še vedno ostaja določljivost posameznika. Na določljivost posameznika pa se gleda široko, torej ne samo skozi lastne zmožnosti, namene in interese, temveč se upošteva tudi, ali bi iz podatkov, ki jih vi obdelujete, drugi lahko izvedeli, na koga se nanašajo podatki. Treba je upoštevati vsa sredstva, informacije in znanja, ki jih imajo na voljo tudi drugi subjekti, ki bi lahko določili, za katerega posameznika gre. Na določljivost posameznika se torej gleda na široko in ne zgolj skozi lastne zmožnosti ali skozi zmožnosti enega subjekta, podjetja ali organizacije. Iz recitalov k Uredbi izhaja, da bi bilo pri ugotavljanju, ali je posameznik določljiv, treba upoštevati vsa sredstva, za katera se razumno pričakuje, da jih bo upravljavec ali druga oseba uporabila za neposredno ali posredno identifikacijo posameznika. Da bi ugotovili, ali se za ta sredstva lahko razumno pričakuje, da bodo uporabljena za identifikacijo posameznika, bi bilo treba upoštevati vse objektivne dejavnike, kot so stroški identifikacije in čas, potreben zanjo, ter pri tem upoštevati razpoložljivo tehnologijo in tehnološki razvoj v času obdelave. V upanju, da smo vam bili v pomoč, vas lepo pozdravljamo. Urška Črnič, univ. dipl. prav., Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., Svetovalka informacijske pooblaščenke Informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026