← Slovenija

Posredovanje OP umrlih pacientov nemški poklicni zadrugi za potrebe družinske pokojnine - IPRS

Posredovanje OP umrlih pacientov nemški poklicni zadrugi za potrebe družinske pokojnine + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.08.2008 Številka: 0712-646/2008/2 Kategorije:Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: OP umrlih Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše zgoraj navedeno elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste prejeli dopis nemške poklicne zadruge, ki želi fotokopijo celotne medicinske dokumentacije (izvide, zapise, …) vašega umrlega pacienta. Vodijo namreč postopek ali je gospod umrl zaradi poklicne bolezni in če bo njihova poklicna zadruga odobrila družinsko pokojnino. Ker ne veste kako ravnati, nas sprašujete: Kako ravnati, če pride prošnja iz EU in kako, če pride iz Slovenije? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega stanja ter na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1, v nadaljevanju ZVOP-1) in
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem:
  5. Za posredovanje osebnih podatkov uporabniku, ki je ustanovljen, ima sedež ali je registriran v državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, veljajo enaki pogoji kot za posredovanje osebnih podatkov uporabniku, ki je ustanovljen, ima sedež ali je registriran v Republiki Sloveniji.
  6. Nemški poklicni zadrugi ali katerikoli drugi poklicni zadrugi, ki je ustanovljena, ima sedež ali je registrirana v državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, se lahko zdravstvena dokumentacija po pacientovi smrti posreduje le v primeru, če bi bilo takšno posredovanje izrecno določeno v katerem od zakonov ali pa v primeru, če bi pacient za časa življenja za takšno posredovanje podal predhodno privolitev v pisni obliki. Nemška pravna oseba (oziroma subjekt nemškega prava) vam torej mora izkazati ustrezno pravno podlago za pridobivanje zdravstvene dokumentacije umrlega. O b r a z l o ž i t e v: V
  7. členu ZVOP-1 je določeno, da kadar se posredujejo osebni podatki upravljavcu osebnih podatkov, pogodbenemu obdelovalcu ali uporabniku osebnih podatkov, ki je ustanovljen, ima sedež ali je registriran v državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali zanj kako drugače velja njen pravni red, se ne uporabljajo določbe tega zakona o iznosu osebnih podatkov v tretje države. Citirana določba pomeni, da za posredovanje osebnih podatkov uporabnikom, ki so ustanovljeni, imajo sedež ali so registrirani v državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora, veljajo enaki pogoji kot za posredovanje osebnih podatkov uporabnikom, ki so ustanovljeni, imajo sedež ali so registrirani v Republiki Sloveniji. Splošna opredelitev pravne podlage in namena obdelave osebnih podatkov je določena v
  8. členu ZVOP-1, kjer je v
  9. odstavku določeno, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. V
  10. odstavku
  11. člena ZVOP-1 je nadalje določeno, da mora biti namen obdelave osebnih podatkov določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Z vidika določb
  12. člena ZVOP-1 je torej osebne podatke primarno dopustno obdelovati le, če je to določeno z zakonom ali na podlagi osebne privolitve posameznika, sekundarno (dejansko) pa tudi v skladu z drugimi pravnimi podlagami iz tega zakona ali iz drugih zakonov. Varstvo osebnih podatkov umrlih posameznikov je določeno v
  13. členu ZVOP-
  14. Navedeni člen v
  15. odstavku določa, da upravljavec osebnih podatkov lahko podatke o umrlem posamezniku posreduje samo tistim uporabnikom osebnih podatkov, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščeni z zakonom. Ne glede na
  16. odstavek pa lahko upravljavec osebnih podatkov podatke o umrlem posamezniku posreduje osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Če zakon ne določa drugače, lahko upravljavec osebnih podatkov podatke iz prejšnjega odstavka posreduje tudi katerikoli drugi osebi, ki namerava te podatke uporabljati za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene, če umrli posameznik ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov (
  17. odstavek
  18. člena). Če umrli posameznik ni podal prepovedi iz prejšnjega odstavka, lahko osebe, ki so po zakonu, ki ureja dedovanje, njegovi zakoniti dediči prvega ali drugega dednega reda, pisno prepovejo posredovanje njegovih podatkov, če zakon ne določa drugače (
  19. odstavek
  20. člena). Seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti je eksplicitno določena v
  21. členu Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08, v nadaljevanju ZPacP), ki že velja, uporabljati pa se prične 26.8.
  22. V
  23. členu ZPacP, ki se glede seznanite z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti šteje kot specialnejši predpis kot zgoraj citirani
  24. člen ZVOP-1, je določeno:
  25. člen (seznanitev z zdravstveno dokumentacijo po pacientovi smrti)

(1)Po pacientovi smrti imajo pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo osebe, ki so za obdelavo podatkov pooblaščene z zakonom, in osebe, za katere je pacient predhodno dal izrecno privolitev v pisni obliki.
(2)Po pacientovi smrti imajo pravico do seznanitve z njegovo zdravstveno dokumentacijo pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši. Osebam iz prejšnjega stavka se omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za dosego zakonitega namena seznanitve. Osebe iz prvega stavka, ki se želijo seznaniti z zdravstveno dokumentacijo, ki je nastala v času, ko umrli pacient ni bil sposoben odločanja o sebi in se je to stanje brez prekinitev nadaljevalo do njegove smrti, morajo za seznanitev izkazati pravni interes. Z zdravstveno dokumentacijo umrlega pacienta se lahko seznanijo tudi druge osebe, ki za to izkažejo pravni interes z ustrezno listino, pri čemer se jim omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za uveljavljanje njihovega pravnega interesa.
(3)Zahteva za seznanitev oseb iz prejšnjega odstavka se delno ali v celoti zavrne, če tako določa zakon ali če je pacient seznanitev pred smrtjo pisno ali ustno v navzočnosti dveh prič izrecno prepovedal.
(4)Ne glede na izrecno prepoved umrlega pacienta imajo pravico do seznanitve z zdravstveno dokumentacijo v delu, ki se nanaša na razloge, ki utegnejo bistveno vplivati na njihovo zdravje, pacientovi starši, pacientovi potomci do katerega koli kolena, pacientov zakonec, zunajzakonski partner ali partner iz istospolne skupnosti, bratje in sestre ali druge osebe, ki so bile z umrlim pacientom v posebnem razmerju in to z gotovostjo izkažejo. Seznanitev se izvede prek pacientovega izbranega osebnega zdravnika ali zdravnika, ki je bil kako drugače udeležen v postopku zdravljenja, če tega ni, pa zdravnika določi izvajalec zdravstvenih storitev, ki razpolaga s pacientovo zdravstveno dokumentacijo.
(5)O zahtevi za seznanitev odloči izvajalec zdravstvenih storitev v 15 dneh od prejema obrazložene zahteve. Če je zahteva delno ali v celoti zavrnjena, imajo osebe iz prvega, drugega in četrtega odstavka tega člena pravico vložiti pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu.
(6)Pacient ima pravico določiti osebe, ki se po njegovi smrti lahko seznanijo z njegovo zdravstveno dokumentacijo, in osebe, katerim seznanitev z njegovo zdravstveno dokumentacijo prepoveduje. Pravica iz tega odstavka se uresničuje na način in pod pogoji, ki jih določa
  1. člen tega zakona. Prepoved oziroma določitev oseb se lahko evidentira tudi v centralni evidenci zdravstvene dokumentacije. Iz zgoraj citiranih določb
  2. člena ZVOP-1 ter
  3. člena ZPacP torej izhaja, da bi lahko zdravstvena organizacija kopijo zdravstvene dokumentacije umrlega pacienta posredovala nemški poklicni zadrugi (ali katerikoli drugi poklicni zadrugi, ki je ustanovljena, ima sedež ali je registrirana v državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora) le v primeru, če bi bilo takšno posredovanje izrecno določeno v katerem od zakonov ali pa v primeru, če bi pacient za časa življenja takšno posredovanje podal predhodno privolitev v pisni obliki. Kot je razvidno iz vašega dopisa, naj bi nemška poklicna zadruga vodila postopek, v katerem ugotavlja, ali je gospod umrl zaradi poklicne bolezni in se odloča o tem, ali bo njihova poklicna zadruga odobrila družinsko pokojnino. Iz takih navedb je mogoče sklepati, da je nemškim poklicnim zadrugam morda dano javno pooblastilo za odločanje o dodelitvi družinske pokojnine. Pooblaščenec pripominja, da ne pozna nemške zakonodaje in mu tako ni poznano, kakšna javna pooblastila so bila prenesena na nemške poklicne zadruge ter kakšna so pooblastila nemške poklicne zadruge v zvezi s pridobivanjem osebnih podatkov, ki so potrebni za izvajanje javnih pooblastil. V Republiki Sloveniji so npr. organi, ki so jim osebni podatki potrebni zaradi ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, za pridobivanje osebnih podatkov pooblaščeni že s procesnim zakonom, to je s 34a. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; Uradni list RS. št. 24/06-UPB2 in 126/07),,kjer je določeno, da so upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke. Zahteva mora vsebovati navedbo zahtevanih podatkov, pravno podlago za posredovanje, namen njihove uporabe in številko upravne zadeve. Kot organ se po določbi
  4. odstavka
  5. člena ZUP šteje organ državne uprave ali drug državni organ, organ samoupravne lokalne skupnosti in nosilec javnih pooblastil, ki mu zakon daje pristojnost za odločanje v upravni zadevi. Upravljavec osebnih podatkov mora po določbah
  6. odstavka
  7. člena ZVOP-1 za vsako posredovanju osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu kdaj in na kakšni podlagi. Glede na to, da upravljavec osebnih podatkov pogosto ne pozna pravnih podlag, ki posameznega prosilca pooblaščajo za pridobivanje zahtevanih osebnih podatkov, Pooblaščenec opozarja, da je prosilec oz. v vašem primeru subjekt nemškega prava tisti, ki vam kot upravljavcu zbirk osebnih podatkov mora izkazati ustrezno pravno podlago za pridobivanje oz. posredovanje zahtevane dokumentacije. V primeru, da nemška poklicna zadruga v svoji vlogi ni izkazala pravne podlage za pridobitev zahtevanih osebnih podatkov, morate kot upravljavec osebnih podatkov v takšnih primerih zadrugo pozvati, da svojo vlogo dopolni, in sicer na ta način, da v zadevi bodisi citira in pojasni zakonsko podlago, ki jo pooblašča za pridobivanje zahtevanih podatkov, bodisi priloži listine, ki dokazujejo, da ima za pridobivanje osebnih podatkov osebno privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. V kolikor bi se po pozivu za dopolnitev vloge izkazalo, da nemška poklicna zadruga nima javnih pooblastil za odločanje o dodelitvi družinske pokojnine oziroma da nima zakonskih pooblastil za pridobivanjem osebnih podatkov, ki so potrebni za izvajanje javnih pooblastil ter da pacient v času življenja ni podal ustrezne privolitve, posredovanje kopije medicinske dokumentacije poklicni zadrugi ni dopustno. Pooblaščenec še pripominja, da v primeru, ko nemška poklicna zadruga nima javnih pooblastil, pač pa svojcem zgolj pomaga v postopku za odobritev družinske pokojnine, lahko zakoniti dedič umrlega iz prvega ali drugega dednega reda, ki zdravstveno dokumentacijo umrlega potrebuje zaradi uveljavlja pravice do družinske pokojnine pri nemški poklicni zadrugi, do 26.8.2008, ko se prične uporabljati ZPacP, pod pogoji iz
  8. člena ZVOP-1, sam pridobi kopijo zdravstvene dokumentacije umrlega ter tako pridobljeno dokumentacijo za tem sam posreduje nemški poklicni zadrugi. Po 26.8.2008, ko se prične uporabljati ZPacP, bo lahko oseba, ki uveljavlja pravico do družinske pokojnine, zdravstveno dokumentacijo umrlega pridobila pod pogoji, določenimi v
  9. členu ZPacP. Priporočamo vam, da si v zvezi z varstvom osebnih podatkov umrlih preberete tudi ostala mnenja Pooblaščenca. Mnenja so objavljena na spletnih straneh Pooblaščenca in jih najdete na naslovu www.ip-rs.si, pod poglavjem »Varstvo osebnih podatkov«, kjer nato izberete »Iskalnik po odločbah in mnenjih«. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.