Posredovanje OP upniku, v korist katerega je dolžnik podpisal upravno izplačilno prepoved + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 02.02.2017 Številka: 0712-1/2017/197 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk, Razno, Uradni postopki --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk, Razno, Uradni postopki Spoštovani, na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju IP) ste dne
- 2017 naslovili zaprosilo za mnenje glede dopustnosti posredovanja podatkov upniku, ki razpolaga z upravno izplačilno prepovedjo, na podlagi
- odstavka
- člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). V zaprosilu za mnenje se sklicujete na mnenje IP št. 0712-1/2012/2580, pri čemer opozarjate, da je bilo navedeno mnenje izdano pred spremembo ZIZ (novela ZIZ-J), vsled česar se vam zastavlja vprašanje, ali je zaradi spremembe določbe
- člena ZIZ predmetno mnenje še aktualno, saj menite, da upravne izplačilne prepovedi ni več mogoče obravnavati kot izvršilni naslov in zato zgolj na podlagi le-te upniku ni več mogoče posredovati osebnih podatkov dolžnika na podlagi
- odstavka
- člena ZIZ. Poleg tega nas prosite še za mnenje, ali še vedno drži, da ni razloga, da upniku na podlagi
- člena ZIZ ne bi posredovali podatkov o vseh zdravstvenih zavarovanjih, torej tudi o zavarovanjih kot občan, kot je IP zapisal v mnenju št. 0712-1/2012/2580 z dne
- 2012, glede na nekoliko drugačno mnenje, izdano pod št. 0712-1/2016/711 z dne
- 2016, kjer je IP zapisal, da izvršilna sodišča po
- členu ZIZ niso upravičena do podatka, da je oseba zavarovana kot pripornik ali zapornik, saj to zavarovanje ne pomeni, da ima oseba kakršnokoli premoženje oziroma prihodke, na katere je mogoče poseči v okviru izvršilnega postopka.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/2004 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.IP ocenjuje, da upnik, ki razpolaga z upravno izplačilno prepovedjo, s predložitvijo le-te upravljavcu ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova v smislu
- člena ZIZ in s tem tudi ne podlage za pridobivanje osebnih podatkov dolžnika na podlagi
- odstavka
- člena ZIZ.Upnik lahko pridobiva iz uradnih evidenc ZZZS tiste podatke, ki jih, upoštevajoč
- odstavek
- člena ZIZ, potrebuje in so primerni za vodenje postopkov po določbah ZIZ. Breme izkazovanja, zakaj je podatek o tem, ali je dolžnik zavarovan kot npr. občan, oziroma da je zavarovan po kateri drugi podlagi iz
- člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), potreben za vodenje izvršilnega postopka, pa je pri tem na upniku.Ad 1Skladno z določbo
- odstavka
- člena ZIZ je upravljavec podatkov ali zbirk podatkov dolžan upniku, ki izkaže pravni interes, na njegovo zahtevo, ne glede na državljanstvo oziroma državo, ki ji upnik pripada, posredovati podatke iz
- do
- točke ter
- in
- točke
- odstavka tega člena. Upnik izkaže pravni interes z listino, ki je izvršilni naslov, na podlagi katerega je mogoče po tem zakonu predlagati izvršbo. Pri zahtevi upnika in posredovanju podatkov velja omejitev iz
- odstavka tega člena.Za odgovor na vprašanje, ali je navedena določba ustrezna pravna podlaga za posredovanje podatkov upniku, je potrebno odgovoriti na vprašanje, ali je upravno izplačilno prepoved sploh mogoče šteti kot izvršilni naslov v smislu
- odstavka
- člena ZIZ, kjer je določeno, da so izvršilni naslovi:
- izvršljiva sodna odločba in sodna poravnava;
- izvršljiv notarski zapis;
- druga izvršljiva odločba ali listina, za katero zakon, ratificirana in objavljena mednarodna pogodba ali pravni akt Evropske unije, ki se v Republiki Sloveniji uporablja neposredno, določa, da je izvršilni naslov.Po določbi
- člena ZIZ je upravna izplačilna prepoved prepoved izplačila plače dolžniku, ki jo je odobril sam dolžnik, in s katero je dolžnik dovolil, da se del njegove plače zarubi in izplačuje upniku, delodajalec pa je to potrdil. V nadaljevanju
- odstavek
- člena ZIZ določa še, da ima upravna izplačilna prepoved glede vrstnega reda pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, ko jo potrdi dolžnikov delodajalec. Kot izhaja iz novejše teorije, je upravna izplačilna prepoved uvrščena v ZIZ le zaradi določitve njenega vrstnega reda, njena materialna pravna narava pa v ZIZ ni urejena in je treba za rešitev spornih vprašanj uporabiti institute drugih pravnih področij. Določbo
- člena ZIZ o tem, da ima upravna izplačilna prepoved pravni učinek sklepa o izvršbi na dolžnikovo plačo, je zato treba razlagati tako, da se upravna izplačilna prepoved glede določitve vrstnega reda obravnava enako kot sodni sklepi o izvršbi, "prehitijo" pa jo sklepi o izvršbi za privilegirane terjatve in sklepi o davčni izvršbi v skladu z določbami Zakona o davčnem postopku (ZDavP-2).[1] Iz navedenega tako izhaja, da upravna izplačilna prepoved nima pravne narave sklepa o izvršbi, na podlagi katerega bi lahko upnik proti dolžniku predlagal izvršbo in v okviru le-te posegel tudi po drugih sredstvih izvršbe, pač pa je določba
- člena ZIZ umeščena v predmetni zakon izključno zaradi opredelitve vrstnega reda poplačil delavčevih dolgov ter omejitev razpoložljivega dela plače delavca, kadar delodajalec prejme več upravno izplačilnih prepovedi ali sklepov o izvršbi na delavčevo plačo. Posledično IP ocenjuje, da upnik, ki razpolaga z upravno izplačilno prepovedjo, s predložitvijo le-te upravljavcu ne izkazuje obstoja izvršilnega naslova v smislu
- člena ZIZ in s tem tudi ne podlage za pridobivanje osebnih podatkov dolžnika na podlagi
- odstavka
- člena ZIZ. Takšno stališče velja tako glede upravno izplačilnih prepovedi, ki so jih dolžniki podpisali po uveljavitvi novele ZIZ-J, kot tudi glede prepovedi, ki so jih dolžniki podpisali prej.Ad 2Po določbi
- odstavka
- člena ZIZ sme upnik, ki izpolnjuje pogoje iz tega odstavka (izkazan pravni interes – ta je izkazan s predložitvijo listine, ki predstavlja izvršilni naslov), pridobiti podatke, ki so našteti v
- do
- točki ter
- in
- točki
- odstavka
- člena. Med temi podatki so našteti tudi podatki o pokojninskem in zdravstvenem zavarovanju (
- točka
- odstavka
- člena ZIZ). Po
- odstavku
- člena sme upnik pridobljene podatke iz
- do
- točke ter
- točke
- odstavka tega člena uporabiti samo za potrebe postopkov po tem zakonu.Najprej IP ugotavlja, da je namen pridobivanja podatkov s strani sodišča v primerjavi z namenom pridobivanja podatkov s strani upnika, v ZIZ opredeljen drugače, saj bo sodišče predmetne podatke pridobivalo in nadalje obdelovalo za potrebe ugotovitve premoženja dolžnika v izvršbi in za izvedbo izvršbe iz tega premoženja ali na to premoženje (
- odstavek
- člena ZIZ), na drugi strani pa sme upnik pridobivati tiste podatke, ki jih potrebuje za potrebe postopkov po določbah ZIZ. Kakšen nabor podatkov, ki se nanašajo na zdravstveno zavarovanje sme upnik pridobiti za potrebe izvedbe izvršilnega postopka, ZIZ podrobno ne določa, zato je za opredelitev le-tega potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, uzakonjeno v
- členu ZVOP-1, po katerem morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Z drugimi besedami navedeno pomeni, da bo upnik lahko pridobival iz uradnih evidenc ZZZS tiste podatke, ki jih, upoštevajoč
- odstavek
- člena ZIZ, potrebuje in so primerni za vodenje postopkov po določbah ZIZ. Breme izkazovanja, zakaj je podatek o tem, ali je dolžnik zavarovan kot npr. občan, oziroma da je zavarovan po kateri drugi podlagi iz
- člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju ZZVZZ), potreben za vodenje izvršilnega postopka, pa je pri tem na upniku. Ta bi po oceni IP moral v posamezni zahtevi za posredovanje podatkov opredeliti, zakaj je za vodenje konkretnega izvršilnega postopka potrebno pridobiti podatek o konkretni zavarovalni podlagi iz
- člena ZZVZZ. Če tako iz zahteve upnika izhaja, da za izvedbo izvršilnega postopka potrebuje podatek o tem, da je dolžnik zavarovan kot občan, posredovanje tega podatke ne more predstavljati kršitve ZVOP-
- V upanju, da vam bo naš odgovor v pomoč, vas lepo pozdravljamo,Pripravila: Katarina Medved državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav. [1] (gl. Dida Volk; Izvršba na plačo po noveli ZIZ-J, Pravna praksa, 2014, št. 40-41, str. 11-14) O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026