← Slovenija

Posredovanje OP zaposlenih redarstvu in policiji - IPRS

Posredovanje OP zaposlenih redarstvu in policiji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 28.06.2016 Številka: 0712-1/2016/1375 Kategorije:Delovna razmerja, Občine, Policijski postopki, Uradni postopki --> Kategorije: Delovna razmerja, Občine, Policijski postopki, Uradni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: IP) je dne
  4. 2016 prejel vaš e-dopis, v katerem ste navedli, da od policije in mestnih redarstev pogosto dobivate obvestila o cestno prometnih prekrških in napačnem parkiranju sodelavcev, ki uporabljajo službena vozila. Kadar je dopisu priložena položnica, jo posredujete vozniku in poskrbite, da vam čim prej dostavi potrdilo o plačilu. V večini primerov pa dobite dopis o prekršku, v katerem vas prosijo za podatke o vozniku, ki je takrat uporabljal službeno vozilo (obvezno v primerih, ko je kazen tudi v obliki kazenskih točk). Navedli ste, da jim pošljete dopis s podatki o vozniku, ki jih zahtevajo (običajno ime in priimek, rojstni datum ali EMŠO in naslov) ter da niste zasledili, da v kateremkoli zakonu piše, da ste kot lastniki službenega vozila dolžni posredovati te podatke. V dopisih pa piše, da se, če podatkov ne boste posredovali v roku, po
  5. členu Zakona o pravilih cestnega prometa za prekršek kaznuje odgovorna oseba lastnika službenega vozila. Poraja se vam dvom, ali osebne podatke zaposlenih lahko posredujete, saj »pošiljanje podatkov prekrškovnemu organu« nimate zapisano v namenu zbiranja osebnih podatkov zaposlenih, zakonska podlaga pa je vprašljiva. Poleg tega zadnje čase dobivate veliko tovrstnih zahtev tudi iz tujine. Prosite nas za mnenje in nasvet. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  6. točki prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/2007-UPB1, v nadaljevanju: ZVOP-1) ter
  8. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/2005 in 51/2007–ZUstS-A, v nadaljevanju: ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašimi vprašanji.O b r a z l o ž i t e v:Osebni podatek je po določbah ZVOP-1 (
  9. in
  10. točka
  11. člena) katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka) ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa.Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  12. točko
  13. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Posredovanje osebnih podatkov zaposlenih pomeni obdelavo osebnih podatkov, ki so del zbirk osebnih podatkov, katerih upravljavec je delodajalec. Pri presoji dopustnosti obdelave osebnih podatkov je treba upoštevati
  14. člen ZVOP-1, ki določa splošne podlage za obdelavo osebnih podatkov,
  15. člen ZVOP-1, ki določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor po
  16. točki
  17. člena sodijo Policija in občinska redarstva, ter
  18. člen ZVOP-1, ki določa pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, kamor po
  19. točki
  20. člena ZVOP-1 sodi vaše podjetje. Prvi odstavek
  21. in
  22. člena ZVOP-1 določata, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, prvi odstavek
  23. člena ZVOP-1 pa določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.ZVOP-1 kot sistemski zakon na področju varstva osebnih podatkov dopušča, da se varstvo osebnih podatkov na posameznih pravnih področjih ureja tudi s področnimi (specialnimi) zakoni. Tako je v tem primeru treba upoštevati Zakon o nalogah in pooblastilih policije (Uradni list RS, št. 15/2013, s spr., v nadaljevanju: ZNPPol), Zakon o občinskem redarstvu (Uradni list RS, št. 139/2006, v nadaljevanju: ZORed), Zakon o pravilih cestnega prometa (Uradni list RS, št. 82/2013-UPB2, v nadaljevanju: ZPrCP) in Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, s spr., v nadaljevanju: ZP-1). ZNPPol določa naloge policije v
  24. členu. Naloge policije, ki izhajajo iz njenih temeljnih dolžnosti, so med drugim:- varovanje življenja, osebne varnosti in premoženja ljudi,- preprečevanje, odkrivanje in preiskovanje kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanje in prijemanje storilcev kaznivih dejanj in prekrškov, drugih iskanih ali pogrešanih oseb ter njihovo izročanje pristojnim organom in zbiranje dokazov ter raziskovanje okoliščin, ki so pomembne za ugotovitev premoženjske koristi, ki izvira iz kaznivih dejanj in prekrškov,- vzdrževanje javnega reda,- nadzor in urejanje prometa na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki so dane v uporabo za javni promet.Konkretno v opisanem primeru ZPrCP določa policijska pooblastila v
  25. členu:

(1)Nadzor nad izvrševanjem določb tega zakona izvaja policija.
(2)Policisti nadzirajo in urejajo promet na javnih cestah in nekategoriziranih cestah, ki se uporabljajo za cestni promet, nadzirajo stanje in prevoznost teh cest, vozila, tovor v in na vozilih, voznike in druge udeležence cestnega prometa, ter izvajajo pooblastila določena z mednarodnimi pogodbami, s tem zakonom ali drugimi predpisi, ki se nanašajo na varnost cestnega prometa.Občinska redarstva so v skladu s
  1. členom ZORed prekrškovni organi. Delovno področje in naloge občinskega redarstva določa
  2. člen ZORed. Občinsko redarstvo skrbi za javno varnost in javni red na območju občine in je med drugim pristojno nadzorovati varen in neoviran cestni promet v naseljih, varovati ceste in okolje v naseljih in na občinskih cestah zunaj naselij ter skrbeti za varnost na občinskih javnih poteh, rekreacijskih in drugih javnih površinah, vzdrževati javni red in mir.ZPrCP določa pooblastila občinskega redarstva v
  3. členu. Prvi odstavek navedenega člena določa, da občinski redarji na cestah v naselju, na občinskih cestah zunaj naselja in nekategoriziranih cestah zunaj naselja, ki se uporabljajo za javni cestni promet, izvajajo nadzor nad
  4. določbami tega zakona, med drugim: -
  5. člena (odstranitev nepravilno parkiranega in zapuščenega vozila),-
  6. člena (območje umirjenega prometa),-
  7. člena (varnostni pas),-
  8. člena (prepoved uporabe naprav ali opreme, ki zmanjšujejo voznikovo slušno ali vidno zaznavanje ali zmožnost obvladovanje vozila),-
  9. člena (najvišje dovoljene hitrosti),-
  10. člena (najvišje dovoljene hitrosti posameznih vrst vozil),-
  11. člena (ustavitev in parkiranje).Pri pridobivanju podatkov s strani policije oziroma posredovanju podatkov policiji in občinskemu redarstvu je treba upoštevati tudi
  12. člen ZPrCP. Prvi, drugi in tretji odstavek
  13. člena ZPrCP določajo, da imajo med drugim policija in občinska redarstva v zvezi s svojim delom pravico pridobiti in uporabljati podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, kandidatih za voznike motornih vozil, podatke o vozilih, prekrških, prometnih nesrečah in kaznivih dejanjih voznikov, storjenih v cestnem prometu, ter o izrečenih sankcijah, kaznih in ukrepih. Podatke o imetnikih vozniških dovoljenj, lastnikih motornih in priklopnih vozil in vozilih, ki jih potrebujejo v zvezi s svojim delom pri izvajanju tega zakona in podzakonskih aktov, izdanih na njegovi podlagi, imajo pravico pridobiti in uporabljati tudi drugi organi in organizacije, kadar izvajajo javna pooblastila oziroma izvajajo pooblastila po tem zakonu. Organi in organizacije, ki zbirajo podatke, potrebne za izvajanje tega zakona, morajo brezplačno poslati te podatke organom in organizacijam iz prvega in drugega odstavka tega člena.Poleg tega pa prvi in drugi odstavek ZNPPol določata, da policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo in obdelujejo osebne in druge podatke, vključno s podatki iz zaupnih razmerij oziroma poklicnih skrivnosti. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz zbirk osebnih podatkov, uradnih evidenc, javnih knjig ali drugih zbirk podatkov. Prvi odstavek
  14. člena pa določa, da če policisti zaradi opravljanja policijskih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz obstoječih zbirk podatkov, jim morajo državni organi in pravne osebe, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, zaradi izvajanja pristojnosti in nalog iz tega zakona ter zaradi varstva in učinkovitega uresničevanja interesov pravne države, na podlagi pisne ali podobne izkazljive zahteve brezplačno posredovati zahtevane osebne in druge podatke. Pri posredovanju podatkov občinskemu redarstvu in policiji kot prekrškovnim organom je treba upoštevati četrti odstavek
  15. člena ZP-1, v skladu s katerim morajo vsi državni organi in nosilci javnih pooblastil sodišču in prekrškovnim organom v postopku o prekršku dajati potrebno pomoč in podatke brezplačno, upravljalci zbirk osebnih podatkov pa brezplačno posredovati osebne podatke, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi s postopkom in za izvršitev sankcij. Na podlagi zgoraj navedenega IP zaključuje, da ste kot upravljavec osebnih podatkov občinskim redarstvom in policiji dolžni posredovati osebne podatke zaposlenih, ki jih omenjeni organi potrebujejo za ugotovitev dejstev v postopku o prekršku in za izvršitev sankcij, saj imajo za pridobitev osebnih podatkov podlago v zakonu (ZNPPol in ZP-1). Ob tem dodaja, da morate v skladu s tretjim odstavkom
  16. člena ZVOP-1 zagotavljati zunanjo sledljivost oziroma da morate za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov. Glede odgovornosti lastnika vozila IP pojasnjuje, da ZPrCP v
  17. členu določa, da se, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Če je lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila, s katerim je storjen prekršek iz prejšnjega odstavka, pravna oseba, državni organ ali samoupravna lokalna skupnost, se kaznuje za prekršek njihova odgovorna oseba. Ta člen določa t.i. obrnjeno dokazno breme, kar pomeni, da mora lastnik ali imetnik pravice uporabe vozila dokazati, da prekrška ni storil, da se razbremeni odgovornosti, ki jo določa zakon (sicer je v postopku o prekršku dokazno breme na prekrškovnem organu, razen če zakon ne določa drugače). V zvezi s posredovanjem osebnih podatkov prekrškovnim organom iz drugih držav vam (glede na to, da v dopisu niste navedli, iz katerih držav ste dobili zahteve za posredovanje podatkov, podajamo le splošen odgovor. Pri posredovanju osebnih podatkov v tujino morate ločiti dva primera:
  18. zahteve organov iz držav članic EU Prost pretok osebnih podatkov v okviru EU ureja
  19. člen ZVOP-1, ki določa, da se določbe tega zakona o iznosu osebnih podatkov v tretje države ne uporabljajo, kadar se posredujejo osebni podatki upravljavcu osebnih podatkov, pogodbenemu obdelovalcu ali uporabniku osebnih podatkov, ki je ustanovljen, ima sedež ali je registriran v državi članici EU ali Evropskega gospodarskega prostora ali zanj kako drugače velja njen pravni red. V tem primeru se za ugotavljanje dopustnosti posredovanja uporabljajo določila ZVOP-1, ki urejajo posredovanje osebnih podatkov (
  20. člen). Države članice EU so torej v smislu varstva osebnih podatkov izenačene s Slovenijo, kar pomeni, da mora tuj organ izkazati pravno podlago za pridobitev osebnih podatkov. Takšno pravno podlago predstavlja npr. Direktiva EU 2015/413 Evropskega parlamenta in Sveta o lažji čezmejni izmenjavi informacij o prometnih prekrških, povezanih z varnostjo v cestnem prometu, ki taksativno določa krog prekrškov (npr. hitrost, varnostni pas, rdeča luč, alkohol, telefon, vožnja brez čelade), ki je v slovenski pravni red prenesena z Zakonom o motornih vozilih (Uradni list RS, št. 106/2010 in 23/2015, v nadaljevanju: ZMV).
  21. zahteve organov iz tretjih držav (npr. evropskih držav, ki niso članice EU) Iznos podatkov v tretje države je po določbi prvega odstavka
  22. člena ZVOP-1 dopusten, če sta kumulativno izpolnjena naslednja pogoja:- posredovanje osebnih podatkov je dopustno v skladu z določbami ZVOP-1,- državni nadzorni organ (IP) je izdal odločbo, da država, v katero se osebni podatki iznašajo, zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Posredovanje osebnih podatkov v tretjo državo mora biti torej najprej dopustno po določbah ZVOP-1, pri čemer šteje, da je ta pogoj izpolnjen, če za posredovanje osebnih podatkov obstaja katera izmed pravnih podlag, ki so za javni sektor določene v
  23. členu ZVOP-1, za zasebni sektor pa v
  24. členu ZVOP-
  25. Ob izpolnjenem prvem pogoju, je iznos v tretjo državo dopusten, če je IP izdal odločbo, da država, v katero se osebni podatki iznašajo, zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov. IP vodi seznam tretjih držav, za katere je ugotovil, da imajo v celoti ali delno zagotovljeno ustrezno raven varstva osebnih podatkov, ali da te nimajo zagotovljene. Če določene države ni na omenjenem seznamu in če IP zanjo ne vodi postopka ugotavljanja ustrezne ravni varstva osebnih podatkov, predvidenega v 63.,
  26. in
  27. členu ZVOP-1, bi bil iznos osebnih podatkov v takšno državo dopusten, če bi šlo za posredovanje podatkov v t.i. posebnih primerih, ko je osebne podatke dovoljeno posredovati v tretjo državo tudi brez pridobitve odločbe IP. Izjemoma (torej ne glede na pogoje iz prvega odstavka
  28. člena ZVOP-1) je iznos osebnih podatkov v tretjo državo dopusten v primerih, ki jih določa prvi odstavek
  29. člena ZVOP-1, npr.:
  30. če tako določa drug zakon ali obvezujoča mednarodna pogodba;
  31. če je podana osebna privolitev posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki in je seznanjen s posledicami takšnega posredovanja. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravila: dr. Monika Benkovič Krašovec, državna nadzornica za varstvo osebnih podatkov O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.