Posredovanje OP zavarovalnici + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 11.09.2008 Številka: 0712-662/2008/2 Kategorije:Vpogled v OP umrlih --> Kategorije: OP umrlih Spoštovani, Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju: Pooblaščenec) ste dne
- 2008 poslali dopis, v katerem navajate, da zavarovalnica, pri kateri je bil pokojni pacient življenjsko zavarovan, zahteva medicinsko dokumentacijo za več let za nazaj. Napisan pa je samo dopis, brez dokazil, da je to pokojni dovolil. Pooblaščenca sprašujete kakšna dokazila vam mora zavarovalnica posredovati, da boste lahko poslali fotokopije zavarovalnici oziroma njegovi ženi, ki je menda upravičenec? V
- členu Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 69/08) obstaja zakonska podlaga, da lahko zavarovalnica, pri kateri je posameznik življenjsko zavarovan, iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov pridobi podatke, ki jih potrebuje za primer življenjskega zavarovanja posameznika. Glede posredovanja dokumentacije ženi pokojnega je pravica varstva osebnih podatkov umrlih posameznikov in s tem tudi pravica do posredovanja dokumentacije umrlega urejena v določbah Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; v nadaljevanju ZPacP). Po določbi
- člena citiranega zakona ima pravico do seznanitve s podatki z zdravstvene dokumentacije umrlih tudi pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši; tem osebam se omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za dosego zakonitega namena seznanitve (če tem osebam seveda umrli ni izrecno prepovedal seznaniti se z njegovo zdravstveno dokumentacijo). O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec je z vidika pristojnosti, ki jih ima po
- členu Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A), preučil vaše vprašanje in vam, na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1), posreduje odgovor kot neobvezno mnenje. V primeru, ki ga opisujete, v
- členu Zakona o zavarovalništvu (Uradni list RS, št. 109/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07 in 69/08; v nadaljevanju: ZZavar) obstaja zakonska podlaga, da lahko zavarovalnica, pri kateri je bil posameznik življenjsko zavarovan bodisi neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, bodisi iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov pridobi podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu. Zavarovalnica lahko v tem okviru v skladu z načelom sorazmernosti zbira le tiste zdravstvene podatke, ki so v zvezi s posameznim zavarovanjem oziroma so pomembni za presojo obstoja obveznosti in njene višine (torej podatke, ki so v zvezi z namenom zbiranja). Zavarovalnica je pri tem upravičena preveriti, ali so poškodbe nastale izven škodnega dogodka (zavarovalnega primera), ki je krit z zavarovalno pogodbo, torej npr. preveriti obstoj predhodnih poškodb. Iz ZVOP-1-UPB1, kot splošnega predpisa s področja varstva osebnih podatkov izhaja, da je obdelava (kamor spada tudi zbiranje, sporočanje, posredovanje, razkrivanje, ipd.) osebnih podatkov (podatki v zdravstveni dokumentaciji kot zbirki podatkov, so osebni podatki) dopustna, če je za to podana privolitev posameznika (v konkretnem primeru zavarovanca) ali če tako določa zakon (isti ali katerikoli drug zakon). Podatki o zdravstvenem stanju pa so v skladu z ZVOP-1-UPB1 občutljivi osebni podatki, za katere ZVOP-1-UPB1 določa strožje zahteve, in sicer je obdelava občutljivih osebnih podatkov v zasebnem sektorju (kamor sodijo zavarovalnice, ki so pravne osebe zasebnega prava) dopustna, med drugim, če je posameznik dal pisno privolitev, hkrati pa morajo biti ti osebni podatki pri obdelavi tudi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih. Navedena zakonska podlaga je v tem primeru ZZavar, ki daje podlago za obdelavo zdravstvenih osebnih podatkov s strani zavarovalnic (npr. zbiranje) in podlago za obdelavo istih osebnih podatkov s strani izvajalcev zdravstvenih storitev (npr. posredovanje). Zavarovalnice v praksi pridobijo tudi izrecno pisno izjavo posameznikov (kot dodatno podlago za obdelavo osebnih podatkov), na katere se zdravstveni podatki nanašajo, praviloma ob sklenitvi posamezne zavarovalne pogodbe. Izjave so lahko formulirane na dva načina: kot pooblastilo ali kot privolitev. Pravna podlaga za pridobivanje, obdelavo in posredovanje osebnih podatkov je podrobneje opredeljena v
- členu ZZavar, ki izrecno določa, da zavarovalnice lahko praviloma od posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, v posameznih zakonsko opredeljenih primerih pa tudi od drugih upravljavcev posameznih zbirk osebnih podatkov, med drugim pridobivajo ter drugače obdelujejo tudi zdravstvene osebne podatke svojih zavarovancev, ki so pomembni za sklepanje in izvajanje (izplačilo škod) zavarovanj (npr. iz zbirk podatkov zdravstvenih ustanov lahko pridobijo med drugim podatke o prehodnih poškodbah in zdravstvenem stanju, vrsti telesnih poškodb, trajanju zdravljenja …). Glede na načelno dopustnosti obdelave zdravstvenih podatkov je treba upoštevati, da mora zavarovalnica pri obdelavi osebnih podatkov, ne glede na splošno podlago v ZZavar ali v privolitvi, spoštovati načelo sorazmernosti iz
- člena ZVOP-1-UPB
- Namreč pri zbiranju podatkov iz medicinske dokumentacije je zavarovalnica upravičena le do tistih zdravstvenih podatkov, ki so potrebni in primerni za presojo obstoja obveznosti in višine zavarovalnine. Navedeno pravilo zavezuje tudi izvajalce zdravstvenih storitev v tem smislu, da zavarovalnicam ne smejo posredovati več podatkov, kot je to potrebno. Kljub zgornjim navedbam, je treba opozoriti, da je po naravi stvari dejansko le zavarovalnica tista, ki lahko oceni, kateri dokumenti oziroma kateri deli posameznih dokumentov utegnejo biti zanjo pomembni. Ker je torej z vidika zavarovalnice težko sprejemljivo, da bi tretje osebe (npr. zdravstveno osebje ali zavarovalec) vnaprej ločevale relevantne dele zdravstvene dokumentacije od nerelevantnih, je razumljivo, da zavarovalnice v praksi pogosto zahtevajo celotno zdravstveno dokumentacijo, in sicer za obdobje, za katerega same ocenijo, da je odločilno. To pa ne pomeni, da zavarovalnica ni zavezana k načelu sorazmernosti v fazi nadaljnje obdelave osebnih podatkov (po prejemu celotne zdravstvene dokumentacije). Zavarovalnica pa ima pravico, ki izhaja iz sedmega odstavka
- člena ZZavar, pridobiti osebne podatke od oseb, ki s temi osebnimi podatki razpolagajo. Zavarovalnica mora, po mnenju Pooblaščenca, osebi, ki razpolaga z osebnimi podatki, posredovati zahtevo za pridobitev podatkov v pisni obliki, v kateri mora biti navedena pravna podlaga za njihovo pridobitev, namen njihove pridobitve in specificiran nabor osebnih podatkov. ZZavar v
- členu določa, da lahko zavarovalnica zbira naslednje podatke: prehodne poškodbe in zdravstveno stanje, vrsta telesnih poškodb, trajanje zdravljenja in posledice zavarovanca in oškodovanca, upokojitve (redne in invalidske), prekvalifikacije in stopnje invalidnosti zavarovanca in oškodovanca, stroške za medicinsko oskrbo, zdravila in ortopedske pripomočke zavarovanca in oškodovanca. ZZavar tako ne določa natančno, katere konkretne podatke o zdravstvenem stanju lahko zavarovalnice zbirajo, zato je potrebno presojati potrebnost in primernost obdelave zahtevanih zdravstvenih podatkov v vsakem konkretnem primeru posebej. Čeprav ZZavar govori o podatkih o zdravstvenem stanju na splošno, to še ne pomeni, da lahko zavarovalnica zbira tudi zdravstvene podatke, ki niso v zvezi s posameznim zavarovanjem oziroma niso pomembni za presojo obstoja obveznosti in njene višine (torej podatke, ki niso v zvezi z namenom zbiranja). Zato Pooblaščenec težko presodi, katere zdravstvene podatke zavarovalnica v vašem primeru potrebuje, lahko samo sklepa, da jih potrebuje za izplačilo zavarovalnine za primer življenjskega zavarovanja. Vsekakor pa te podatke zavarovalnica lahko zahteva od zdravstvene ustanove, ki ima te podatke kot upravljavec zbirke. Zavarovalnica pa mora spoštovati načelo sorazmernosti in zahtevati le tiste zdravstvene podatke, ki so resnično potrebni in primerni za izplačilo zavarovalnine za primer življenjskega zavarovanja. Kar pa zadeva odgovor na vaše vprašanje v zvezi s posredovanjem dokumentacije ženi pokojnega, je pravica varstva osebnih podatkov umrlih posameznikov sedaj urejena v določbah Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS, št. 15/08; v nadaljevanju ZPacP). Če bi torej žena zahtevala zdravstveno dokumentacijo pokojnega moža, pa morate od
- avgusta 2008 kot izvajalec zdravstvenih storitev upoštevati določila ZPacP, ki natančno določa dostop do osebnih podatkov umrlih. V
- členu ZPacP je določeno, da imajo pravico do seznanitve s podatki z zdravstvene dokumentacije umrlih:
- osebe, ki so za obdelavo osebnih podatkov pooblaščene z zakonom;
- osebe, za katere je za časa življenja pacient dal pisno privoljenje;
- pacientov zakonec, zunajzakonski partner, partner iz istospolne skupnosti, otroci in posvojenci, kadar teh oseb ni, pa pacientovi starši; tem osebam se omogoči le dostop do tistih podatkov, ki so potrebni za dosego zakonitega namena seznanitve (če tem osebam seveda umrli ni izrecno prepovedal seznaniti se z njegovo zdravstveno dokumentacijo). Zakoniti namen je namen, ki ni protizakonit. Izjava žene pokojnika, da podatke potrebuje za potrebe odločanja zavarovalnice o življenjskem zavarovanju pokojnega, takšen namen tako izkaže. Zahtevo za dostop do zdravstvene dokumentacije mora žena pokojnika podati pisno in povedati, za kakšen namen podatke potrebuje. Na spletnih straneh Pooblaščenca http://www.ip-rs.si/nc/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/ in http://www.ip-rs.si/nc/varstvo-osebnih-podatkov/iskalnik-po-odlocbah-in-mnenjih/odlocbe-in-mnenja-varstvo-osebnih-podatkov/ si lahko ogledate mnenja s podobno vsebino, o kateri sprašujete. Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026