Posredovanje osebnega dokumenta pri dvigu gotovine na banki + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.03.2008 Številka: 0712-188/2008/2 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš e-mail, v katerem nas sprašujete, ali je referentka na bančnem okencu upravičena, da zahteva vašo osebno izkaznico pri dvigu gotovine v znesku 1.500 eurov iz vašega računa. Kot navajate, ste na banki želeli opraviti dvig gotovine v tej višini, referentka pa je, poleg vaše bančne kartice, želela še vašo osebno izkaznico. V zvezi s primerom, ki ga opisujete, je z vidika varstva osebnih podatkov, za katerega je pristojen Pooblaščenec, pomembno predvsem:
- ali obstaja pravna podlaga za vpogled uslužbenke v osebne podatke, navedene na osebni izkaznici? Uvodoma opozarjamo, da je Pooblaščenec z vidika varstva pravic posameznika glede zasebnosti pristojen le za vidik varstva osebnih podatkov v okviru zbirk osebnih podatkov in ne tudi za vse druge vidike pravice do zasebnosti ali zbirke, ki vsebujejo podatke, ki niso osebni podatki. V nadaljevanju vam zato na podlagi vašega elektronskega sporočila ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Glede na to, da je iz vašega sporočila mogoče razbrati, da je referentka zahtevala le vpogled v vašo osebno izkaznico (torej ne tudi njenega fotokopiranja ali drugih oblik zbiranja osebnih podatkov) Pooblaščenec meni, da referentka, ki ob dvigu gotovine zahteva vpogled v osebni dokument plačnika, ne ravna v nasprotju z ZVOP-
- V izogib goljufijam in za zavarovanje lastnih koristi je celo njihova dolžnost, da preverijo identiteto posameznika. Seveda pa to ne pomeni, da bi imela referentka avtomatično pravico tudi fotokopirati osebni dokument. O tem več v spodnji obrazložitvi. O b r a z l o ž i t e v:
- Pravna podlaga za vpogled v osebno izkaznico Obdelava osebnih podatkov je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno. Zbirka osebnih podatkov pa je v skladu s
- točko
- člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. ZVOP-1 v prvem odstavku
- člena določa, da se lahko osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor sodijo tudi banke) obdelujejo le, če tako določa zakon, ali če je posameznik v to privolil, v drugem odstavku tega člena pa zakon dopušča obdelavo osebnih podatkov posameznikov tudi v primeru, če so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo, ali so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj, za sklenitev ali izpolnjevanje pogodbe. Tretji odstavek istega člena nadalje določa, da se ne glede na prvi odstavek tega člena lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno potrebno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. V zvezi s tem
- člen ZVOP-1 določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, točni in ažurni. Upravljavec osebnih podatkov pa lahko zato pred vnosom v zbirko osebnih podatkov preveri točnost osebnih podatkov z vpogledom v osebni dokument ali drugo ustrezno javno listino posameznika, na katerega se nanašajo. V skladu s prvim odstavkom
- členom Zakona o osebni izkaznici (Uradni list RS, št. 100/05, uradno prečiščeno besedilo; ZOIzk) mora državljan osebno izkaznico na zahtevo uradne osebe, ki je po zakonu za to pooblaščena, dati na vpogled. Drugi odstavek
- člena ZOIzk določa, da državljan svoje osebne izkaznice ne sme dati ali posoditi drugi osebi ali uporabiti tuje osebne izkaznice kot svojo. Osebne izkaznice se ne sme zastaviti, niti tuje osebne izkaznice vzeti z namenom zavarovanja kakšne koristi ali pravice. Glede na to, da je iz vašega sporočila mogoče razbrati, da je referentka zahtevala le vpogled v vašo osebno izkaznico (torej ne tudi njenega fotokopiranja ali drugih oblik zbiranja osebnih podatkov) Pooblaščenec meni, da referentka, ki ob dvigu gotovine zahteva vpogled v osebni dokument plačnika, ne ravna v nasprotju z ZVOP-
- V izogib goljufijam in za zavarovanje lastnih koristi je celo njihova dolžnost, da preverijo identiteto posameznika. Seveda pa to ne pomeni, da bi imela referentka avtomatično pravico tudi fotokopirati osebni dokument. O tem več v spodnji obrazložitvi. Banke imajo namreč še posebne dolžnosti v zvezi s svojim poslovanjem. V skladu s prvim odstavkom
- člena Zakona o preprečevanju pranja denarja in financiranja terorizma (Uradni list RS, št. 60/07; ZPPDFT) mora organizacija pod pogoji, ki jih določa ta zakon, opraviti pregled stranke v naslednjih primerih: pri sklepanju poslovnega razmerja s stranko; pri vsaki transakciji v vrednosti 15 000 eurov ali več, ne glede na to, ali poteka posamično ali z več transakcijami, ki so med seboj očitno povezane; pri dvomu o verodostojnosti in ustreznosti predhodno dobljenih podatkov o stranki ali dejanskem lastniku stranke; ter vedno, kadar v zvezi s transakcijo ali stranko obstajajo razlogi za sum pranja denarja ali financiranja terorizma, ne glede na vrednost transakcije. Organizacije so v smislu prvega odstavka
- člena ZPPDFT tudi borznoposredniške družbe, družbe za upravljanje investicijskih skladov, banke, hranilnice itd. Prvi odstavek
- člena ZPPDFT določa, da organizacija za stranko, ki je fizična oseba oziroma njen zakoniti zastopnik oziroma zastopnica, samostojni podjetnik posameznik oziroma samostojna podjetnica posameznica ali posameznik, ki samostojno opravlja dejavnost, ugotovi in preveri njeno istovetnost ter pridobi podatke iz
- točke prvega odstavka
- člena ZPPDFT (osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, datum in kraj rojstva ter davčna številka fizične osebe oziroma njenega zakonitega zastopnika, samostojnega podjetnika posameznika ali posameznika, ki samostojno opravlja dejavnost, ki sklene poslovno razmerje ali opravi transakcijo, oziroma fizične osebe, za katero se sklene poslovno razmerje ali opravi transakcija, ter številka, vrsta in naziv izdajatelja uradnega osebnega dokumenta z vpogledom v uradni osebni dokument stranke v njeni osebni navzočnosti). Če iz tega dokumenta ni mogoče dobiti vseh predpisanih podatkov, se manjkajoči podatki pridobijo iz druge veljavne javne listine, ki jo predloži stranka, oziroma neposredno od stranke. ZPPDFT pa torej ne predstavlja zakonske podlage za fotokopiranje osebnih dokumentov. Poleg tega pa tudi Uredba (ES) št. 1781/2006 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
- novembra 2006 o podatkih o plačniku, ki spremljajo prenose denarnih sredstev (Uradni list EU, št. L345/06) kot določa njen
- člen, ureja pravila o zbiranju podatkov, ki se nanašajo na plačnika in spremljajo prenose denarnih sredstev, za namene preprečevanja, preiskovanja in odkrivanja pranja denarja in financiranja terorizma. Uredba se uporablja (razen določenih izjem, ki so opredeljene v
- členu uredbe) za prenose sredstev v kateri koli valuti, ki jih pošlje ali prejme izvajalec plačilnih storitev s sedežem v EU. V skladu s
- členom uredbe izvajalci plačilnih storitev (torej tudi banke) zagotovijo, da prenose sredstev spremljajo popolni podatki o plačniku (to so v skladu s
- členom uredbe ime, naslov in številka računa, pri čemer se naslov lahko nadomesti z datumom in krajem rojstva plačnika, njegovo identifikacijsko številko stranke ali nacionalno identifikacijsko številko). Preden prenese sredstva, izvajalec plačilnih storitev plačnika preveri celotne podatke o plačniku s pomočjo dokumentov, podatkov ali informacij, pridobljenih od zanesljivega in neodvisnega vira. Izvajalec plačilnih storitev plačnika pet let vodi evidenco popolnih podatkov o plačniku, ki spremljajo prenose sredstev. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026