Posredovanje osebnih podatkov biolškim staršem posvojencem + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.05.2007 Številka: 0712-354/2007/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani,na Informacijskega pooblaščenca (v nadaljevanju Pooblaščenec) ste se dne 29. 3. 2007 obrnili s prošnjo za izdajo mnenja, v kateri pojasnjujete, da želijo odrasli posvojenci velikokrat spoznati svoje biološke starše, pogosto pa želijo pridobiti tudi osebne podatke njihovih sorodnikov. Menite, da zadeva, kadar razpolagate s soglasjem vseh vpletenih strank, ni sporna. Vprašanje pa se poraja predvsem glede:- osebnih podatkov umrlih staršev ali staršev, ki so neznanega bivališča ter glede osebnih podatkov ostalih sorodnikov; - zahtev posvojenca glede podatkov njegovih bioloških staršev in ostalih sorodnikov, če oni ne želijo, da se jih posreduje (ali je interes posvojenca dovolj močan, da te podatke lahko pridobi); - zahtev po podatkih posvojenca podano s strani bioloških staršev, če posvojitelji ali posvojenec ne privolijo v posredovanje podatkov (ali imajo v tem primeru biološki starši ali njihovi sorodniki dovolj močan interes, da te podatke pridobijo). Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. 1 UvodnoGlede na določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, ki je sistemski in temeljni predpis s področja varstva osebnih podatkov, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi CSD-
- ji)lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Ne glede na zgoraj omenjeno določbo, se lahko v javnem sektorju izjemoma obdelujejo tisti osebni podatki, ki so nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo (četrti odstavek 9. člena ZVOP-1).Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo.2 Neobstoj zakonske podlage za pridobivanje, posredovanje in drugo obdelavo osebnih podatkovV uvodu omenjena določba prvega odstavka 9. člena ZVOP-1 pogojuje obdelavo osebnih podatkov z obstojem posebnega (področnega) zakona, ki določa obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo. V konkretnem primeru sta predvsem Zakon o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 36/04 – UPB in 105/06; v nadaljevanju ZSV) in Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 - UPB) tista predpisa, na katera napotuje ZVOP-1. Vendar pa je potrebno ugotoviti, da omenjena predpisa nimata nikakršnih določb, ki bi izrecno dopuščale obdelavo osebnih podatkov v smislu predstavljene problematike.Prav tako ni mogoče najti generalnih določb, na podlagi katerih bi lahko sklepali na dopustnost tovrstne obdelave osebnih podatkov.3 Mednarodno pravo s področja varstva otrokovih pravicNe glede na siceršnjo ureditev v Konvenciji OZN o otrokovih pravicah in Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic (SE), aplikacija omenjenih dokumentov ni mogoča, saj se uporabljata izključno za otroke v smislu oseb, ki še niso stare 18 let (in če niso dosegle polnoletnosti v skladu z nacionalno zakonodajo že prej - KOP).Konvencija o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah v 30. in 31. členu sicer dopušča hrambo podatkov o otrokovem poreklu in sporočanje teh podatkov, vendar to možnost veže na podlago v nacionalni zakonodaji ter na posvojitve mednarodnega značaja po tej konvenciji. 4 Obstoj privolitveV primerjavi z 10. členom ZVOP-1, ki v zasebnem sektorju dopušča obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi privolitve posameznika, zgoraj omenjeni 9. člen ZVOP-1 za predstavnike javnega sektorja določa ožje podlage za obdelavo osebnih podatkov. Javni sektor namreč lahko obdeluje osebne podatke na podlagi osebne privolitve, če je za to hkrati podana zakonska podlaga. 5 Interes posvojenca in interes naravnih starševNeobstoj jasno opredeljene pravice polnoletnih posvojencev vedeti za svoj izvor oziroma neobstoj takšne materialnopravne ureditve, ki bi podpirala siceršnji in zgolj dejanski interes, kaže na to, da za presojo dopustnosti obdelave osebnih podatkov, tehtanje interesov ene in druge strani ne pride v poštev. Da vprašanje dejanskega interesa ni relevantno, izhaja tudi iz dejstva, da že primarno ne obstaja zakonska podlaga za tovrstno obdelavo osebnih podatkov, ki bi sploh dopuščala presojanje kakršnihkoli interesov.Kljub togemu stališču iz prejšnjega odstavka, ne gre spregledati pomena osebnostne pravice izvedeti za svoj izvor (starševstvo), ki jo je moč izpeljati iz določb 35. in 54. člena Ustave RS. K odprtemu režimu obravnavane obdelave osebnih podatkov se očitno nagiba tudi mednarodno pravo, na kar kaže določba 30. člena zgoraj omenjene Konvencije o varstvu otrok in sodelovanju pri meddržavnih posvojitvah, kjer je določeno, da morajo države pogodbenice zagotoviti, da ima otrok dostop do podatkov o njegovem poreklu, posebej podatkov o identiteti njegovih staršev in o njegovi zdravstveni anamnezi. Tudi v teoriji je mogoče zaslediti stališča, ki se nagibajo v smeri dopustnosti razkritja osebnih podatkov posvojencev oziroma naravnih staršev, na primer v članku »Pravo na privatnost i pravo na saznanje podrijetla – nove smjernice instituta posvojenja« (Hrabar D., 1997).6 SklepnoNa podlagi zgornjih navedb Pooblaščenec zaključuje, da posredovanje osebnih podatkov v primeru iz prve in druge točke vašega vprašanja ni dopustno. Enako velja tudi v primeru, da je podana privolitev naravnih staršev ali drugih sorodnikov. V podporo sicer pozitivističnemu argumentu – da za obdelavo osebnih podatkov ne obstoji izrecna zakonska podlaga, je potrebno omeniti še načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. CSD zato ne sme obdelovati (v konkretnem primeru razkriti oziroma posredovati) osebnih podatkov, ki predstavljajo prekomernost, to pomeni, da niso nujno potrebni za določitev pravic in obveznosti posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Namen zbiranja osebnih podatkov posvojencev, posvojiteljev in drugih oseb s strani CSD je izključno v tem, da se v okviru zakonitih pristojnosti lahko učinkovito izvajajo postopki v zvezi s posvojitvami in ne za obravnavano razkrivanje osebnih podatkov. Pooblaščenec je prav tako mnenja, da za obravnavano obdelavo osebnih podatkov niso izpolnjeni strogi pogoji po četrtem odstavku 9. člena ZVOP-1.Pri tem še dodajamo, da glede na načelo popolne izločitve posvojenca iz rodbine naravnih staršev, za posredovanje podatkov o starših, ki so umrli (bodisi pred ali po posvojitvi), ne pride v poštev podlaga za pridobitev osebnih podatkov po drugem odstavku 23. člena ZVOP-1, ki sicer dopušča, da lahko upravljavec osebnih podatkov osebne podatke o umrlem posamezniku posreduje tudi osebi, ki je po zakonu, ki ureja dedovanje, njegov zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda (ti so pokojnikovi otroci, njegov zakonski ali zunajzakonski partner in njegovi starši) pod pogojem, da upravičenec za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes, umrli posameznik pa ni pisno prepovedal posredovanja teh osebnih podatkov. Posvojenec in njegovi potomci namreč niso zakoniti dediči po naravnih starših, njihovih potomcih in ostalih sorodnikih (lahko pa dedujejo na podlagi oporoke). Za morebiti še obstoječe nepopolne posvojitve, dopuščamo možnost, da je posredovanje podatkov v takem primeru dopustno.Očitno je, da je trend glede razkrivanja osebnih podatkov v zvezi s posvojitvami na prvi pogled omejujoč, saj je predlagatelj predloga Družinskega zakonika v 213. členu (V. del: Posvojitev) pri normiranju vpisa in druge obdelave osebnih podatkov v matičnem registru prepovedal možnost seznanitve posvojenca z osebnimi podatki naravnih staršev in obratno (po analogiji bi bilo eventualno možno uporabiti iste določbe tudi za zbirke podatkov, s katerimi razpolagajo CSD-ji). Res pa je, da je zakonik strogo stališče v istem členu relativiziral s tem, da je dopustil razkritje podatkov, če je za to podano soglasje osebe na katerega se nanašajo. Zanimivo pa je, da zakonik enakih omejitev oziroma pogojev ni predpisal tudi za centralno evidenco izvedenih posvojitev v 218. členu, niti ni omejitev oziroma pogojev določil na splošno (kar bi veljalo tudi za zbirke podatkov, ki jih sicer vodijo CSD-ji). Dodajamo še informacijo, da bo na podlagi določb predloga Zakona o pacientovih pravicah verjetno dopuščena možnost posredne seznanitve z zdravstvenimi osebnimi podatki sorodnikov ne glede na obstoj privolitve, če bodo za to podani medicinsko indicirani razlogi. Na tej podlagi bi bilo z ekstenzivno razlago eventualno dopustno, da se za potrebe razkritja zdravstvenih osebnih podatkov lahko razkrijejo tudi identifikacijski osebni podatki naravnih staršev oziroma posvojencev. Tudi na podlagi določb predloga Zakona o evidencah in gradivu na področju zdravja in zdravstvenega varstva, je dopustna obdelava osebnih podatkov, če je ta nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa drugega posameznika. Predpogoj za obdelavo osebnih podatkov po omenjenem zakonu in Zakonu o pacientovih pravicah je, da se predhodno omogoči razkritje identitete naravnih staršev oziroma posvojencev. Seveda pa se hkrati postavlja vprašanje, ali je v takih primerih res nujno potrebno, da se poleg zdravstvenega osebja tudi posvojenci seznanijo z identiteto naravnih staršev in obratno, ali je pač mogoče izvesti medicinsko indicirano obdelavo osebnih podatkov brez razkrivanja identitete. Pooblaščenec meni, da je z ekstenzivno razlago že po sedaj veljavnem pravu (13. člen ZVOP-1) dopustno razkrivanje občutljivih osebnih podatkov (podatkov o zdravstvenem stanju), če je za to podan pogoj nujnosti in gre za varovanje življenja ali telesa posameznikov.Glede na to, da naj se inkognito (blanko) posvojitve v Sloveniji ne bi izvajale, pri tretji točki vašega vprašanja velja, da se naravni starši lahko seznanijo s podatki o posvojitelju zgolj v okviru in zaradi izvedbe postopka posvojitve, če so seveda podani takšni razlogi za posvojitev, da to sploh pride v poštev. Poleg tega po naravi stvari velja, da je medsebojno seznanjanje z osebnimi podatki dopustno tudi v primeru t.i. enostranskih posvojitev.Skladno z ugotovitvami iz 5. točke, Pooblaščenec meni, da bi bilo tudi v slovenskem pravnem redu primerno slediti ideji, ki razširja možnosti zlasti za razkrivanje osebnih podatkov naravnih staršev posvojencem, še posebej, če skladno z dognanji drugih znanosti, koristnost poznavanja posvojenčevega izvora pretehta koristi, ki jih ima togo vztrajanje pri doslednem varstvu osebnih podatkov. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav.,Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026