Posredovanje osebnih podatkov delodajalcu o storjenih prekrških delavca za namen izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov delodajalcu o storjenih prekrških delavca za namen izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.03.2012 Številka: 0712-1/2012/906 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je
4. 2012 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem ste zapisali, da ste kot prekrškovni organ dvema kršiteljicama izdali dve odločbi o prekršku zaradi kršitve carinskih predpisov. Odvetnica, ki jo je pooblastil delodajalec kršiteljic, da v njegovem imenu vodi postopek zaradi kršitve delovnih obveznosti proti tema dvema kršiteljicama, vas je na podlagi
5. člena Zakona o odvetništvu zaprosila za dokumentacijo o storjenih prekrških. Zanima vas, če lahko odvetnici, ki ne zastopa kršiteljic, dopustite vpogled v dokumentacijo o prekršku. Svojemu elektronskemu sporočilu ste priložili tudi dopis odvetnice, iz katerega med drugim izhaja, da je odvetnica s strani delodajalca pooblaščena za namen postopka izredne odpovedi kršiteljic. Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
6. tč.
7. odst.
8. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
9. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da lahko odvetnica delodajalca v konkretnem primeru na podlagi določb
10. člena ZDR in
11. člena ZUP pridobi podatke o storjenih prekrških, če so tovrstni podatki pomembni za ugotavljanje razlogov ali je posamezna zaposlena kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar posledično predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. O b r a z l o ž i t e v: Pooblaščenec uvodoma pojasnjuje, da Zakon o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOdv) določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica, pri čemer določa tudi njihova posebna pooblastila pri pridobivanju osebnih podatkov. Slednje ZOdv ureja v
12. členu. Ta v
13. odstavku določa, da se ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. Glede na zakonsko določbo gre za primere, ko se procesna dejanja opravljajo proti nasprotni stranki (na katero se osebni podatki nanašajo), izpolnitev tega pogoja pa je potrebno dokazati z navedbo o konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom ali za začetek postopka, za katerega ima odvetnik izrecno pooblastilo stranke, vključno z mandatom za zastopanje v tej zadevi in z navedbo konkretnega procesnega dejanja, za katerega se osebni podatki potrebujejo. Vse navedeno mora odvetnik praviloma dokazati z ustreznimi listinami (npr. pooblastilo). Upravljavec zbirke osebnih podatkov je tako dolžan pred posredovanjem osebnih podatkov vedno najprej preveriti, ali ima odvetnik ustrezno pooblastilo za zastopanje stranke v konkretni posamični zadevi (ne zadostuje zgolj splošno pooblastilo) in, ali je odvetnik navedel oziroma izkazal, da so konkretni zahtevani podatki dejansko potrebni in primerni za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi – torej za opravljanje konkretnih dejanj v tej posamični zadevi. Po mnenju Pooblaščenca stranka ne more pooblastiti odvetnika zgolj za pridobivanje osebnih podatkov tretjih, do katerih sama po veljavni zakonodaji ni upravičena, ampak jih sme odvetnik pridobiti le, kadar se ti osebni podatki potrebujejo za zastopanje stranke v konkretni zadevi. Odvetniški poklic je namreč namenjen pravni pomoči in zastopanju strank v posamičnih zadevah, nikakor pa ne pridobivanju osebnih podatkov tretjih oseb. Določbe
14. člena ZOdv torej opredeljujejo, kdaj je odvetnik upravičen od določenih subjektov zahtevati osebne podatke. Tako lahko odvetnik od državnih organov in drugih zavezancev po ZOdv zahteva te podatke le, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja strank. V vseh ostalih primerih za takšno ali podobno obdelavo osebnih podatkov velja področni zakon s področja varstva osebnih podatkov, v tem primeru torej ZVOP-
15. Po mnenju Pooblaščenca pa v konkretnem primeru odvetnica ne izvaja upravičenja po ZOdv, ampak ravna v imenu in za račun delodajalca, ki bi bil do zahtevanih podatkov (lahko) upravičen na podlagi določb Zakona o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/2002, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZDR). Po določbah
16. člena ZDR se osebni podatki delavcev lahko zbirajo, obdelujejo, uporabljajo in dostavljajo tretjim osebam samo, če je to določeno z ZDR ali drugim zakonom ali, če je to potrebno zaradi uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Pooblaščenec ocenjuje, da je lahko prekršek, storjen s strani zaposlenih, razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi – če je v povezavi z delovnim razmerjem. Na podlagi
17. člena ZDR lahko delavec ali delodajalec izredno odpovesta pogodbo o zaposlitvi, če obstajajo razlogi, določeni s tem zakonom in če ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi. Delodajalec lahko delavcu na podlagi
18. odstavka
19. člena ZDR, med drugim, izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja. Kot izhaja iz vašega elektronskega sporočila, ste kot prekrškovni organ dvema kršiteljicama izdali dve odloči o prekršku. Iz določb
20. odstavka
21. člena Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8, 43/2011 Odl.US: U-I-166/10-8; v nadaljevanju ZP-1) izhaja, da če v tem ali drugem zakonu ni drugače določeno, se v hitrem postopku glede pristojnosti, zastopanja, jezika v postopku, vlog, vabil, zapisnikov, odločb, pregledovanja in prepisovanja spisov, rokov in narokov, vročanja in izločitve uradnih oseb smiselno uporabljajo določila zakona o splošnem upravnem postopku. Ker gre v konkretnem primeru za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, katere stranki sta delavec in delodajalec, ima po mnenju Pooblaščenca, delodajalec kot pogodbena stranka na podlagi določil
22. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, številka 24/2006 – uradno prečiščeno besedilo, 105/2006 – ZUS-1, 126/2007 - ZUP-E, 65/2008 - ZUP-F, 47/2009 - Odl.US: U-I-54/06-32 (48/2009 popr.) in 8/2010-ZUP-G), pravni interes za pregled dokumentov in pridobivanje obvestila o poteku prekrškovnega postopka. Kot izhaja iz
23. odstavka
24. člena ZUP, imajo stranke pravico pregledovati dokumente zadeve in na svoje stroške prepisati ali preslikati potrebne dokumente v fizični ali elektronski obliki. Pregledovanje, prepisovanje in preslikovanje dokumentov nadzoruje določena uradna oseba, ali pa poteka v informacijskem sistemu organa ali v informacijskem sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje, v katerem stranka svojo istovetnost dokaže s svojim kvalificiranim potrdilom za elektronski podpis. Pravico iz prejšnjega odstavka ima tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist. Pooblaščenec na podlagi zgoraj navedenega zaključuje, da lahko odvetnica delodajalca v konkretnem primeru na podlagi določb
25. člena ZDR in
26. člena ZUP pridobi podatke o storjenih prekrških, kadar so tovrstni podatki pomembni za ugotavljanje razlogov ali je posamezna zaposlena kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar posledično predstavlja razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Po mnenju Pooblaščenca so takšni podatki pomembni in potrebni za ugotavljanje uresničevanja pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026