Posredovanje osebnih podatkov dijaka s strani vzgojno-izobraževalnega zavoda odvetniku - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov dijaka s strani vzgojno-izobraževalnega zavoda odvetniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 16.02.2022 Številka: 07120-1/2022/44 Kategorije: --> Kategorije: Šolstvo, Pridobivanje OP iz zbirk, Razno, Pravne podlage Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaše zaprosilo za mnenje, ali je dopustno, da kot ravnatelj oziroma zastopnik srednje šole, posredujete osebne podatke o polnoletnem dijaku, konkretno o njegovem naslovu prebivališča, pooblaščeni odvetniški družbi na podlagi 10. člena Zakona o odvetništvu. Pooblaščenec naj bi podatke potreboval zaradi tožbe dijaka in šole za nastalo škodo v obliki lažje poškodbe, ki je nastala njegovemu pooblastitelju pri pouku športne vzgoje. V zaprosilu ste podali tudi dokumentacijo, in sicer vašo predhodno zavrnitev zahteve in ponovno zahtevo odvetnika. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi 58. člena Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (v nadaljevanju: Splošna uredba o varstvu podatkov), 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. IP uvodoma poudarja, da izven postopka inšpekcijskega nadzora oziroma drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov ne more presojati. IP splošno pojasnjuje, da je za zakonito obdelavo osebnih podatkov treba imeti ustrezno pravno podlago. Splošna uredba o varstvu podatkov določa pravne podlage v prvem odstavku člena 6, kjer določa, da je obdelava zakonita le in kolikor je izpolnjen vsaj eden od naslednjih pogojev: (

1. a)posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, je privolil v obdelavo njegovih osebnih podatkov v enega ali več določenih namenov; (
2. b)obdelava je potrebna za izvajanje pogodbe, katere pogodbena stranka je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali za izvajanje ukrepov na zahtevo takega posameznika pred sklenitvijo pogodbe; (
3. c)obdelava je potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca; (
4. d)obdelava je potrebna za zaščito življenjskih interesov posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali druge fizične osebe; (
5. e)obdelava je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu; (
6. f)obdelava je potrebna zaradi zakonitih interesov, za katere si prizadeva upravljavec ali tretja oseba, razen kadar nad takimi interesi prevladajo interesi ali temeljne pravice in svoboščine posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ki zahtevajo varstvo osebnih podatkov, zlasti kadar je posameznik, na katerega se nanašajo osebni podatki, otrok. Ena izmed takšnih pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov je določba 10. člena Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju ZOdv), ki v 1. odstavku določa, da so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov, dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno posredovati odvetniku podatke, ki jih ta potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Drugi odstavek določa, da odvetnik nima pravice iz prejšnjega odstavka, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom. IP meni, da so srednje šole sicer nosilci javnega pooblastila, vendar le v delu, ki se nanaša na izdajanje javnih listin – spričeval. Sicer pa so srednje šole izvajalci javne službe in tako zbirke osebnih podatkov, ki jih pri tem vodijo, niso povezane z izvrševanjem javnega pooblastila, vsled česar se 1. odstavek 10. člena ZOdv na podatke iz drugih zbirk osebnih podatkov ne razteza. Navedeno pomeni, da podlage za posredovanje osebnih podatkov odvetnikom ne more predstavljati 10. člena ZOdv, kadar ne gre za podatke, ki so del zbirk, ki nastajajo pri izvrševanju javnega pooblastila. Kadar so izpolnjeni zgornji pogoji, sme odvetnik pridobivati osebne podatke po 10. členu ZOdv, če hkrati izkaže, da jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Odvetniški poklic po določbi 2. člena ZOdv zajema ne le zastopanje strank pred sodišči ter državnimi organi, pač pa tudi pravno svetovanje, sestavljanje listin in zastopanje strank v njihovih pravnih razmerjih. Navedeno pomeni, da iz zakona ne izhaja zahteva, da sme odvetnik pridobivati osebne podatke po 10. členu ZOdv zgolj in izključno za potrebe sodnega ali upravnega postopka, ki bi moral biti ob pridobivanju osebnih podatkov celo že začet. Odvetnik lahko pridobiva osebne podatke na podlagi 10. člena ZOdv tudi v primerih, kadar te podatke potrebuje za opravo drugi storitev odvetniškega poklica (npr. svetovanje stranki, zastopanje stranke v pravnih razmerjih nasproti tretjim, ipd.), kot tudi (in predvsem) v primerih, ko zatrjuje, da podatke potrebuje za potrebe postopka, ki ga namerava začeti po pridobitvi zahtevanih podatkov. Pri tem IP še dodaja, da bo moral odvetnik v vsaki konkretni zahtevi za posredovanje podatkov jasno opredeliti posamično zadevo, v zvezi s katero pridobiva osebne podatke, pri čemer je termin »posamično zadevo« razumeti kot konkretno pravno razmerje, v katerem je odvetnikova stranka, v zvezi s katerim je odvetnik pooblaščen stranki nuditi določeno odvetnikov storitev (npr. za potrebe vložitve). Odvetnik bo moral tudi izkazati, da posamezne odvetniške storitve brez zahtevanih podatkov ne bo mogel opraviti, da so torej podatki potrebni za opravo odvetniške storitve. Upravljavec pa mora torej za vsako konkretno zadevo presoditi, ali in za katere osebne podatke so izpolnjeni vsi navedeni pogoji za posredovanje podatkov odvetniku na podlagi 10. člena ZOdv. IP se je opredelil do podobnih primerov tudi že v predhodnih mnenjih, ki vam jih posredujemo v nadaljnjih povezavah: - Posredovanje OP odvetniku s strani šol - IPRS (ip-rs.
7. si)- Posredovanje osebnih podatkov učiteljice očetu odvetniku - IPRS (ip-rs.
8. si)- Pridobitev osebnih podatkov o statusu študenta prek odvetnika - IPRS (ip-rs.
9. si)V upanju, da ste dobili odgovor na svoje vprašanje, vas lepo pozdravljamo. Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
10. si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026