Posredovanje osebnih podatkov dolžnikovega zakonca s strani upravne enote v izvršilnem postopku - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov dolžnikovega zakonca s strani upravne enote v izvršilnem postopku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.04.2007 Številka: 0712-360/2007/2 Kategorije:Upravne enote, Uradni postopki --> Kategorije: Uradni postopki, Upravne enote Spoštovani,prejeli smo vaše vprašanje z dne
3. marca 2007, v katerem nas sprašujete:ali lahko kot upravljavci podatkov posredujete podatke o dolžnikovemu zakoncu, ki se ne nanašajo na dolžnika in njegovo premoženjsko stanje. Odvetnik, ki zastopa stranko v postopku izvršbe, je, kot navajate, podal pri Upravni enoti _________, vlogo za pridobitev podatkov o premičninah zakonca dolžnika (morebitno lastništvo vozila).Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke
5. odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Pooblaščenec uvodoma poudarja, da je odvetništvo ustavna kategorija, saj je upoštevajoč določilo
8. odstavka
9. člena Ustave RS kot del pravosodja samostojna in neodvisna služba, ki jo ureja zakon. Skladno s takšnim ustavnim položajem odvetništva Zakon o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93, 24/96, 73/97, 24/01 in 111/05, v nadaljevanju ZOdv) določa pravice in dolžnosti odvetnikov pri opravljanju njihovega poklica, pri čemer določa tudi njihova posebna pooblastila pri pridobivanju osebnih podatkov. Slednje ZOdv ureja v
10. členu. Ta v
11. odstavku določa, da so državni organi, organizacije in posamezniki, ki izvajajo javna pooblastila, dolžni dajati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi. Glede na
12. odstavek, pa je odvetnik upravičen od upravljavcev zbirk podatkov zahtevati posredovanje osebnih podatkov, kadar jih potrebuje za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke. Če gre pri tem za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom, upoštevajoč določilo
13. odstavka
14. člena, odvetnik pravice iz prejšnjega odstavka nima.Glede na predhodno navedeni ustavni položaj in zakonska pooblastila gre šteti, da je ZOdv v razmerju do drugih zakonov specialni predpis o pooblastilih odvetnikov, tudi glede pridobivanje osebnih podatkov. Z vidika slednjega predstavlja
15. odstavek
16. člena ZOdv določilo splošnega značaja in ustanavlja v razmerju med odvetnikom in državnim organom zakonsko pravico odvetnika, ki ustreza zakonski dolžnosti organa, da posreduje vse podatke, razen tistih, glede katerih so podane omejitve iz
17. in
18. odstavka.
19. odstavek
20. člena zato predstavlja izjemo od splošne ureditve pridobivanja podatkov po prvem odstavku, saj predpisuje posebne pogoje za pridobitev osebnih podatkov. Osebni podatki so namreč v razmerju do vseh ostalih podatkov strožje varovani, zato je strožja tudi zahteva
21. odstavka
22. člena ZOdv glede pravnega interesa, ki ga mora odvetnik izkazati za njihovo pridobitev. Ne zadošča, da gre za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi, kakor velja po
23. odstavku
24. člena, ampak mora odvetnik dokazati, da so podatki nujni za opravljanje procesnih dejanj v okviru zastopanja stranke, bodisi pred sodiščem, bodisi pred drugim pristojnim organom. Iz narave stvari procesnih dejanj pa izhaja, da se odvetnikovo upravičenje, urejeno v
25. odstavku
26. člena ZOdv, nanaša na osebne podatke nasprotne stranke, proti kateri se procesna dejanja tudi opravljajo. Za pridobitev osebnih podatkov svoje stranke odvetnik zakonskega pooblastila namreč ne potrebuje, saj jih lahko pridobi neposredno od nje ali pa na podlagi njene pisne privolitve. To pa pomeni, da mora odvetnik za pridobitev osebnih podatkov upravljavcu zbirk osebnih podatkov izkazati pooblastilno razmerje v posamični zadevi in tudi potrebo po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja v konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom. Odvetnik mora dokazati, da osebnih podatkov, ki jih zahteva, na drugačen način ne more pridobiti. V kolikor odvetnik z ustreznimi listinami izkaže vse navedeno, mu je upravljavec osebnih podatkov dolžan posredovati zahtevane osebne podatke. Edina omejitev po vsebini oziroma vrsti osebnih podatkov, ki jih je odvetnik upravičen pridobiti, je določena v
27. odstavku
28. člena ZOdv in se nanaša le na tiste osebne podatke, ki so na podlagi posebnih oziroma drugih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom (npr. podatki v dosjejih tajnih služb). V navedenem primeru je od konkretnih okoliščin primera odvisno, ali ima odvetnik pravico zahtevati tudi osebne podatke o premoženju zakonca dolžnika. Bistveno pri tem je vprašanje, za kakšne vrste obveznosti gre. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 69/04, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR-UPB1) v
29. členu opredeljuje odgovornost zakoncev za lastne in skupne obveznosti. Tako v
30. odstavku določa, da zakonec za svoje obveznosti, ki jih je imel pred sklenitvijo zakonske zveze, in za obveznosti, ki jih prevzame po sklenitvi zakonske zveze, odgovarja s svojim posebnim premoženjem in s svojim deležem na skupnem premoženju. Določila
31. odstavka
32. člena pa opredeljujejo solidarno odgovornost zakoncev in določajo, da za obveznosti, ki po splošnih predpisih obremenjujejo oba zakonca, za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, in za obveznosti, ki jih prevzame en zakonec za tekoče potrebe družine, odgovarjata zakonca nerazdelno tako s skupnim kakor tudi s svojim posebnim premoženjem. Za nedeljive obveznosti, pri katerih je več dolžnikov, pa se v skladu s
33. členom Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01, v nadaljevanju OZ) smiselno uporabljajo predpisi o solidarnih obveznostih, kar pomeni, da lahko upnik izpolnitev celotne obveznosti zahteva od vsakega izmed solidarnih dolžnikov za posamezno obveznost.Registracijo vozil ureja Zakon o varnosti cestnega prometa (Ur. l. RS, št. 133/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVCP-1-UPB4), ki v
34. členu določa, da je registracija vozila vpis podatkov o registrski označbi, določenih podatkov o vozilu in lastniku vozila v evidenco registriranih motornih in priklopnih vozil. Evidenco registriranih vozil v skladu z
35. členom ZVCP-1-UPB4 vodi ministrstvo, pristojno za notranje zadeve. Evidenca vsebuje: registrsko označbo; datum registracije; registracijsko organizacijo, ki je vozilo registrirala; številko vpisa; datum prve registracije vozila; serijsko številko, datum izdaje in datum veljavnosti prometnega dovoljenja in registracijsko organizacijo, ki ga je izdala; podatke o osebi, na katero je vozilo registrirano, pa ni lastnik vozila; podatke o lastniku; podatke o vozilu; podatke o tehničnem pregledu vozila; podatke o sklenjenem obveznem zavarovanju; številko in datum dokumenta o skladnosti vozila; po potrebi tudi podatke o vozilu iz dokumenta o skladnosti vozila. Podatke v evidenco vnašajo registracijske organizacije (upravne enote in organizacije, ki opravljajo tehnične preglede motornih in priklopnih vozil, ter gospodarske družbe in samostojni podjetniki posamezniki, ki opravljajo dejavnost prodaje motornih oziroma priklopnih vozil, ki jih z javnim pooblastilom določi minister, pristojen za notranje zadeve).Glede na to, da za podatke o lastništvu vozila, kolikor je znano Informacijskemu pooblaščencu (v nadaljevanju Pooblaščenec), noben posebni zakon ne določa omejitev v smislu
36. odstavka
37. člena ZOdv, se tudi za vprašanja posredovanja podatkov iz evidence registriranih vozil odvetniku smiselno uporabljajo zgoraj navedena določila ZOdv, konkretno
38. odstavek
39. člena. Pooblaščenec na podlagi navedenega ugotavlja, da mora upravna enota v vsakem konkretnem primeru presoditi ali gre za solidarno obveznost zakoncev, ali ima odvetnik ustrezno pooblastilo za zastopanje v konkretni zadevi in ali obstaja potreba po konkretnem osebnem podatku glede konkretnega procesnega dejanja v okviru zastopanja v konkretni zadevi, ki teče pred sodiščem ali drugim organom (odvetnik mora torej povedati npr. opravilno številko spisa, ki ga vodi sodišče, ki odloča v sporu, priložiti poziv sodišča, ki od stranke zahteva dodatne dokaze in podatke…). Če so vsi navedeni pogoji izpolnjeni, upravna enota ima zakonsko podlago za posredovanje osebnih podatkov o lastništvu vozila dolžnikovega zakonca odvetniku upnika, sicer ne.Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026