← Slovenija

Posredovanje osebnih podatkov drugim za namene neposrednega trženja - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov drugim za namene neposrednega trženja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 10.02.2009 Številka: 0712-52/2009/2 Kategorije:Neposredno trženje, nagradne igre --> Kategorije: Neporedno trženje, nagradne igre Spoštovani, prejeli smo vašo elektronsko pošto z dne
  4. 2009, v kateri nas prosite za mnenje o projektu zbiranja preferenc potrošnikov na različnih področjih. Za ta namen bi na gospodinjstva v RS poslali nenaslovljeno direktno pošto (ulica in hišna številka) z vprašalnikom, v katerem bi potrošniki razkrili določene osebne podatke (ime in priimek, naslov, spol, datum rojstva, e-mail, telefonska številka) in odgovorili na vprašanja o preferencah na različnih področjih življenja. Posledično bi lahko potrošniki od posameznih ponudnikov blaga ali storitev, ki jih zanimajo, dobivali ciljno direktno pošto. ... tem podjetjem ne bi posredovala osebnih podatkov, temveč bi zgolj na podlagi svoje baze za posamezno podjetje poslala ponudbe na naslove potrošnikov, ki so izrazili to željo (neposredno trženje). Hkrati bi v tem vprašalniku bili oglasi nekaterih podjetij in nekaj vprašanj posameznega podjetja. Tako bi, če bi potrošniki odgovorili na ta vprašanja, tem podjetjem posredovali osnovne osebne podatke ter podatke v zvezi z vprašanji posameznega podjetja (oglaševalca). Ker bo torej posledica izpolnitve tega vprašanja lahko oblikovanje več baz osebnih podatkov pri različnih upravljavcih, želite, da preučimo z vaše strani pripravljeno klavzulo o privolitvi za obdelovanje osebnih podatkov (opt in ter opt out). Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  5. točke prvega odstavka
  6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  7. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Glede predloženega vprašalnika in izjave, ki ste nam jo predložili v mnenje, Pooblaščenec pojasnjuje, da iz 72

(4)člena ZVOP-1 izhaja, da v primeru, ko namerava upravljavec osebnih podatkov posredovati osebne podatke, navedene v 72
(2)členu, drugim uporabnikom osebnih podatkov za namene neposrednega trženja ali pogodbenim obdelovalcem, je dolžan o tem obvestiti posameznika in pred posredovanjem osebnih podatkov pridobiti njegovo pisno privolitev. Obvestilo posamezniku o nameravanem posredovanju osebnih podatkov mora vsebovati informacijo, katere podatke namerava posredovati, komu in za kakšen namen. Stroške obvestila krije upravljavec osebnih podatkov. Pooblaščenec ugotavlja, da je v
  1. točki Izjave naročnika, ki ste nam jo posredovali v mnenje, izrecno zapisano, da ... ne bo podjetjem (pošiljateljem oglasov) posredovala nobenih osebnih podatkov potrošnika. Iz
  2. točke Izjave naročnika pa izhaja tudi, da bodo določeni osebni podatki posredovani izrecno naštetim podjetjem izključno za namen podelitve nagrade. Izjava naročnika torej ne navaja, da bodo podjetjem, ki jih bo potrošnik izbral iz sklopa F vprašalnika, v vsakem primeru poslani osebni podatki iz prve strani vprašalnika. Upoštevaje navedeno menimo, da izjava ni v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZVOP-1, zato predlagamo, da vanjo vključite izrecno in jasno določbo, iz katere bo jasno razvidno, kateri osebni podatki in za kakšen namen bodo posredovani naštetim podjetjem. O b r a z l o ž i t e v: Neposredno trženje je urejeno v
  3. in
  4. členu ZVOP-
  5. Prvi pogoj za dopustnost neposrednega trženja po ZVOP-1 je, da ponudnik osebne podatke posameznikov, ki jih uporablja za namene neposrednega trženja, pridobi bodisi iz javno dostopnih virov, bodisi v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. Pooblaščenec na tem mestu opozarja, da ZVOP-1 ne ureja neposrednega trženja, pri katerem ponudniki uporabnike storitev ali kupce blaga izbirajo naključno (npr. z vročanjem nenaslovljenih oglaševalskih, marketinških in drugih reklamnih sporočil v poštne predalčnike) in ne s pomočjo predhodno pridobljenih osebnih podatkov uporabnikov. Sama naključna vložitev vprašalnikov v poštne nabiralnike potrošnikov torej s stališča ZVOP-1 ni sporna. Na tem mestu je potrebno opozoriti, da ponudnik s pridobivanjem podatkov postane upravljavec zbirke osebnih podatkov in mora spoštovati tudi ostale določbe ZVOP-1, ki se nanašajo na upravljavce zbirk osebnih podatkov, kot so: vpis zbirk osebnih podatkov v register zbirk osebnih podatkov, ki ga vodi Informacijski pooblaščenec (
  6. in
  7. člen ZVOP-1) in priprava kataloga zbirk osebnih podatkov (
  8. člen), zagotovitev pravice do vpogleda v osebne podatke (
  9. člen), zavarovanje zbirk osebnih podatkov (
  10. člen) in druge določbe ZVOP-
  11. Katere osebne podatke lahko izvajalec neposrednega trženja uporablja, opredeljuje v
  12. odstavku
  13. člena ZVOP-1, in sicer lahko upravljavec osebnih podatkov za namene neposrednega trženja uporablja le naslednje osebne podatke, ki jih je zbral v skladu s
  14. odstavkom
  15. člena: osebno ime, naslov stalnega ali začasnega prebivališča, telefonsko številko, naslov elektronske pošte ter številko telefaksa. Na podlagi osebne privolitve posameznika lahko upravljavec osebnih podatkov obdeluje tudi druge osebne podatke, občutljive osebne podatke pa le, če ima za to osebno privolitev posameznika, ki je izrecna in praviloma pisna. Kot je razvidno iz Izjave naročnika, ki ste jo priložili vašemu vprašanju in jo boste posredovali potrošnikom, bo neposredno trženje potekalo tudi s pomočjo elektronskih komunikacij. Takšen način oglaševanja urejajo še trije specialni zakoni – Zakon o elektronskih komunikacijah (Ur. l. RS št. 13/2007 – ZEKom-UPB1, 102/2007-ZDRad), Zakon o varstvu potrošnikov (Ur. l. RS, št. 98/2004-UPB2, 46/2006 Odl.US: U-I-218/04-31, 126/2007– ZVPot) in Zakon o elektronskem poslovanju na trgu (Ur. l. RS, št. 61/2006 – ZEPT). ZEKom prepoveduje uporabo klicnih avtomatov, faksimilnih naprav ali elektronske pošte in drugačnih sredstev elektronskih komunikacij (tudi SMS in MMS sodita sem) z namenom neposrednega trženja brez predhodnega soglasja naročnika (strogo pravilo opt-in). Izjemoma lahko fizična ali pravna oseba, ki od kupca svojih izdelkov ali storitev pridobi njegov elektronski naslov za elektronsko pošto (ali GSM številko za potrebe SMS/MMS sporočil), ta naslov uporablja za neposredno trženje svojih izdelkov ali storitev, vendar mora kupcu dati možnost, da kadarkoli na brezplačen ali enostaven način zavrne takšno uporabo njegovega elektronskega naslova. Vsa elektronska sporočila morajo biti poslana iz veljavnega (elektronskega) naslova. Elektronska pošta, poslana z namenom neposrednega trženja, mora vsebovati identiteto pošiljatelja v imenu katerega se sporočilo pošilja in naslov, kamor lahko prejemnik pošlje zahtevo za prekinitev takega neposrednega trženja ZVPot v 45.a členu določa, da lahko podjetje uporablja elektronsko pošto samo z vnaprejšnjim soglasjem posameznega potrošnika, ki mu je sporočilo namenjeno. Podjetje ne sme več pošiljati potrošniku nobenih sporočil, ki so namenjena sklenitvi pogodbe za dobavo kateregakoli blaga oz. storitve, če potrošnik pri kateremkoli stiku, ki je bil vzpostavljen s sredstvom za komunikacijo, ki omogoča osebna sporočila, izjavi, da ne želi več prejemati sporočil na tak način. ZEPT v
  16. členu določa, da lahko ponudnik storitev pošilja komercialna sporočila, ki so del storitev informacijske družbe, če: – prejemnik storitve vnaprej soglaša s pošiljanjem, – je komercialno sporočilo kot tako jasno razpoznavno, – je nedvoumno navedena fizična ali pravna oseba, v imenu katere je komercialno sporočilo poslano, – so jasno in nedvoumno navedeni pogoji za sprejem posebnih ponudb, ki so povezane s popusti, premijami in darili, ki morajo biti kot taki nedvoumno označeni, in – so jasno in nedvoumno ter lahko dostopno navedeni pogoji za sodelovanje v nagradnih tekmovanjih ali igrah na srečo, ki morajo biti kot taki jasno razpoznavni. Poleg tega mora ponudnik storitev z reguliranim poklicem pri pošiljanju komercialnih sporočil kot dela storitve informacijske družbe, ki jo opravlja, upoštevati tudi morebitna posebna pravila reguliranega poklica v zvezi z neodvisnostjo, dostojanstvom in častjo poklica, poklicno skrivnostjo ter poštenostjo do strank in sodelavcev. ... bi kot upravljavec obdelovala osebne podatke potrošnikov, ki bi izpolnili vprašalnik in izjavo o strinjanju z obdelavo osebnih podatkov. Pravna podlaga za obdelavo tako zbranih osebnih podatkov potrošnikov bi bila njihova osebna privolitev, kar je v skladu tako z določbami 8
(1)in 10
(1)člena ZVOP-1, kot tudi z določbami ZEKom, ZVPot in ZEPT. Iz Statuta Pošte Slovenije izhaja, da je dejavnost podjetja tudi oglaševanje, kar pomeni, da bi pridobivanje osebnih podatkov potrošnikov za namen neposrednega trženja potekalo v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti ponudnika. ... pa bi osebne podatke potrošnikov iz prve strani vprašalnika (ime, priimek, poštni naslov, spol, datum rojstva, številka telefona in e-pošta) ter podatke iz F sklopa vprašalnika, posredovala podjetjem, ki bi jih potrošniki izbrali iz F sklopa vprašalnika. Namen posredovanja bi bilo neposredno trženje s strani konkretnih podjetij. Pri tem bi ... zbirala osebne podatke potrošnikov, jih posredovala podjetjem, neposredno trženje pa bi nato izvajala podjetja sama. Iz 72
(4)člena ZVOP-1 izhaja, da v primeru, ko namerava upravljavec osebnih podatkov posredovati osebne podatke, navedene v 72
(2)členu, drugim uporabnikom osebnih podatkov za namene neposrednega trženja ali pogodbenim obdelovalcem, je dolžan o tem obvestiti posameznika in pred posredovanjem osebnih podatkov pridobiti njegovo pisno privolitev. Obvestilo posamezniku o nameravanem posredovanju osebnih podatkov mora vsebovati informacijo, katere podatke namerava posredovati, komu in za kakšen namen. Stroške obvestila krije upravljavec osebnih podatkov. V
  1. točki Izjave naročnika je izrecno zapisano, da ... ne bo podjetjem (pošiljateljem oglasov) posredovala nobenih osebnih podatkov potrošnika. Iz
  2. točke Izjave naročnika pa izhaja tudi, da bodo določeni osebni podatki posredovani izrecno naštetim podjetjem izključno za namen podelitve nagrade. Izjava naročnika torej ne navaja, da bodo podjetjem, ki jih bo potrošnik izbral iz sklopa F vprašalnika, v vsakem primeru poslani osebni podatki iz prve strani vprašalnika. Zato posredovanje osebnih podatkov potrošnikov, ki bi podpisali predloženo Izjavo naročnika, ne bi bilo v skladu z zgoraj navedenimi določbami ZVOP-
  3. Poleg tega pa bi ... organizatorju morebitne nagradne igre (v Izjavi naročnika izrecno našteta podjetja) posredovala osebne podatke tudi tistega potrošnika, ki bi bil izžreban v nagradni igri. Vendar pa iz Izjave naročnika ni razvidno, koliko časa bo podjetje, ki bo nagrado podelilo in torej tudi prejelo osebne podatke potrošnika, tako pridobljene podatke hranilo. Če se osebni podatki zbirajo neposredno od posameznika, na katerega se nanašajo, mora upravljavec osebnih podatkov ali njegov zastopnik posamezniku sporočiti: – podatke o upravljavcu osebnih podatkov in njegovem morebitnem zastopniku (osebno ime, naziv oziroma firma in naslov oziroma sedež), – namen obdelave osebnih podatkov. Če je glede na posebne okoliščine zbiranja osebnih podatkov iz prejšnjega odstavka potrebno, da se zagotovi zakonita in poštena obdelava osebnih podatkov posameznika, mora upravljavec posamezniku sporočiti tudi dodatne informacije, zlasti: – navedbo uporabnika ali vrste uporabnikov njegovih osebnih podatkov, – navedbo, ali je zbiranje osebnih podatkov obvezno ali prostovoljno, ter možne posledice, če ne bo prostovoljno podal podatkov, – informacijo o pravici do vpogleda, prepisa, kopiranja, dopolnitve, popravka, blokiranja in izbrisa osebnih podatkov, ki se nanašajo nanj. Upravljavec osebnih podatkov mora neposredno trženje izvajati tako, da: - posameznika ob izvajanju neposrednega trženja obvesti o njegovih pravicah glede prenehanja uporabe (posameznik namreč lahko od upravljavca osebnih podatkov kadarkoli zahteva, da trajno ali začasno preneha uporabljati njegove osebne podatke za namen neposrednega trženja), načina in stroških odjave ter dolžnostih upravljavca osebnih podatkov; - uporablja zgolj osebne podatke, ki jih je pridobil iz javno dostopnih evidenc ali v okviru zakonitega opravljanja dejavnosti. V vseh ostalih primerih (torej ko ne pridobiva osebnih podatkov v skladu s prejšnjim odstavkom) mora za uporabo drugih osebnih podatkov za namene neposrednega trženja posameznika pred začetkom izvajanja neposrednega trženja seznaniti z namenom obdelave (torej da se bo izvajalo neposredno trženje) in od njega pridobiti soglasje (praviloma pisno, vedno pisno pa takrat, ko gre za občutljive osebne podatke). Glede na to, da se bodo poleg imena, priimka in poštnega naslova zbirali in obdelovali tudi osebni podatki, kot so spol, datum rojstva in preference potrošnikov, je treba opozoriti tudi na načelo sorazmernosti – osebni podatki, ki se obdelujejo, morajo biti ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. INFORMACIJSKI POOBLAŠČENEC Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., Pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.