Posredovanje osebnih podatkov gostov hotela policiji + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.03.2007 Številka: 0712-251/2007/2 Kategorije:Policijski postopki --> Kategorije: Policijski postopki Spoštovani, Dne
- 2007 je Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju: Pooblaščenec) preko elektronske pošte prejel vaše vprašanje v zvezi z varstvom osebnih podatkov. V navedeni elektronski pošti navajate:Državni organi lahko zbirajo samo osebne podatke, ki so navedeni v zakonu. Nadalje navajate, da se policiji že vrsto let iz hotelov, prenočišč in hostlov posredujejo osebni podatki, kdo je prenočeval pri njih, medtem ko pa vas na recepciji ni še nihče opozoril, da bodo osebne podatke posredovali naprej, torej policiji. Prav tako navajate, da v tujini takšna praksa ni običaj. V zvezi z navedenim nas sprašujete:Ali je posredovanje osebnih podatkov o gostu s strani hotelov policiji zakonito? In zakaj potem nimajo recepcije navodila, da obvestijo gosta, o posredovanju njegovih podatkov policiji? Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje.Varstvo osebnih podatkov je na podlagi Ustave Republike Slovenije človekova pravica in temeljna svoboščina opredeljena v
- členu, po katerem je prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov pa določa zakon. Ta zakon je Zakonom o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05; v nadaljevanju: ZVOP-1).Iz
- člena ZVOP-1, ki je splošne narave, izhaja, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. V
- členu ZVOP-1 je podrobneje urejena pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju ter določene izjeme od splošnih pravnih podlag. In sicer
- člen ZVOP-1 določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. ZVOP-1 pa glede navedenega pozna tudi dve izjemi, in sicer da se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe, ter druga izjema, da se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladujejo nad interesi posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki. Hoteli so, v smislu določb ZVOP-1, zasebni sektor in zato zanje veljajo določbe
- člena ZVOP-
- Zasebni sektor so, po
- točki
- člena ZVOP-1, pravne in fizične osebe, ki opravljajo dejavnost po zakonu, ki ureja gospodarske družbe ali gospodarske javne službe ali obrt, in osebe zasebnega prava; zasebni sektor so javni gospodarski zavodi, javna podjetja in gospodarske družbe, ne glede na delež oziroma vpliv države, samoupravne lokalne skupnosti ali samoupravne narodne skupnosti. V prvem odstavku
- člena ZVOP-1 določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Za upravljavca osebnih podatkov se po
- točki
- člena ZVOP-1 šteje fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki sama ali skupaj z drugimi določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Uporabnik osebnih podatkov pa je fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki se ji posredujejo ali razkrijejo osebni podatki (
- točka
- člena ZVOP-1). Posredovanje oziroma razkritje osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov je praviloma dopustno samo v naslednjih primerih:
- če obstaja za posredovanje osebnih podatkov izrecna podlaga v zakonu;
- če je za posredovanje osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, pri čemer je treba upoštevati, da zakon za posamezne primere lahko določa, da se osebni podatki lahko posredujejo uporabnikom osebnih podatkov samo na podlagi pisne privolitve posameznika;
- če je posredovanje osebnih podatkov potrebno zaradi izpolnjevanja pogodbenih obveznosti, kot jih določata
- in
- člen ZVOP-
- Obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo v turističnih, gostinskih ali nastanitvenih objektih, kot področni zakon določa Zakon o prijavi prebivališča (Uradni list RS 59/2006 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZPPreb), ki v prvem odstavku
- člena določa, da mora stanodajalec posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, prijaviti oziroma odjaviti, ne glede na trajanje nastanitve. V drugem odstavku
- člena ZPPreb pa zakon natančneje določa, katere podatke mora posameznik ob prijavi oziroma odjavi dati stanodajalcu. Gre za naslednje podatke: - priimek in ime; - EMŠO, oziroma datum rojstva in spol, če ta ni določena; - novo stalno prebivališče; - državljanstvo; - datum prijave oziroma spremembe; - številko javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ.Tretji odstavek
- člena ZPPreb določa, da če se posameznik, mlajši od 15 let, nastani skupaj s starši, skrbniki ali ožjimi družinskimi člani, so ti ob prijavi oziroma odjavi dolžni dati stanodajalcu o njem naslednje podatke: • priimek in ime; • EMŠO, oziroma datum rojstva in spol, če ta ni določena; • državljanstvo.Peti odstavek
- člena ZPPreb določa, da mora stanodajalec preveriti resničnost danih podatkov, pri čemer ima pravico preveriti istovetnost posameznika z vpogledom v javno listino. Nadalje
- člen ZPPreb ureja policijsko prijavo. V prvem odstavku določa, da mora stanodajalec posameznika, ki se nastani v turističnem ali gostinskem objektu, prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu. Drugi in tretji odstavek
- člena ZPPreb določata, da mora stanodajalec tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji, prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v treh dneh po njegovem sprejemu oziroma odhodu. Tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje v Republiki Sloveniji in se ne nastani v objektih oziroma pri stanodajalcih iz prvega odstavka prejšnjega člena, se mora prijaviti pristojni policijski postaji v roku treh dni po prehodu državne meje oziroma po spremembi nastanitve, odjaviti pa pred odhodom. Navedena prijava oziroma odjava se poda na obrazcu za prijavo oziroma odjavo gosta.Peti odstavek
- člena ZPPreb določa, da lahko pristojni organ določi daljši rok za prijavo oziroma odjavo iz prvega odstavka tega člena, če stanodajalec zaradi velike oddaljenosti od naselja, kjer je sedež policijske postaje, ne more izpolniti prijavne obveznosti v predpisanem roku, ki pa ne sme biti daljši od treh dni.Šesti odstavek
- člena ZPPreb pa določa, katere podatke mora stanodajalec posredovati pristojni policijski postaji. Gre za naslednje podatke: - priimek in ime ter naslov oziroma ime (firme) in sedež stanodajalca ter stanodajalčevo EMŠO oziroma - številko registrskega vpisa firme; - naslov, na katerega posameznika prijavlja oziroma iz katerega ga odjavlja; - podatke iz drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka prejšnjega člena.Naslednji odstavek določa, da mora tujec iz tretjega odstavka tega člena pristojni policijski postaji dati naslov, na katerega se prijavlja in podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena. Osmi odstavek
- člena ZPPreb še določa, da sme pristojna policijska postaja podatke iz šestega in sedmega odstavka tega člena hraniti največ šest mesecev od dneva prijave oziroma odjave posameznika, nato pa jih mora arhivirati. Deveti odstavek pa določa, da se določbe tega člena ne uporabljajo za prijavo oziroma odjavo posameznikov, sprejetih na prenočišče ali počitek v visokogorskih kočah ali postojankah.ZPPreb je specialnejši zakon glede na ZVOP-1, zato Pooblaščenec opozarja, da v konkretnem primeru veljajo določila ZPPreb. Ta pa hotelu in drugim nastanitvenim objektom na podlagi
- člena nalaga dolžnost, da od gostov oziroma tujcev zbirajo zgoraj navedene osebne podatke. Prav tako pa morajo hoteli in drugi nastanitveni objekti na podlagi
- člena ZPPreb gosta prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu. Za posredovanje osebnih podatkov o gostu s strani hotela policiji torej obstaja zakonska podlaga in je navedeno posredovanje podatkov zakonito.Glede vaše navedbe, zakaj nimajo recepcije navodila, da obvestijo gosta o posredovanju njegovih podatkov policiji, pa Pooblaščenec ugotavlja, da za posredovanje osebnih podatkov o gostu s strani hotelov policiji obstaja zakonska podlaga in zato osebna privolitev ni potrebna.Hkrati pa Pooblaščenec navaja, da ima vsak posameznik v skladu s tretjim odstavkom
- člena Ustave RS (Uradni list RS, št. 33I/1991-I, 42/1997, 66/2000, 24/2003, 69/2004, 69/2004, 69/2004, 68/2006; v nadaljevanju: Ustava RS) zagotovljeno pravico do seznanitve z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj (lastni osebni podatki) in pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi.Pravica posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki je nadalje konkretizirana v ZVOP-1, ki v
- členu ureja pravico posameznika do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki. V tem okviru mora upravljavec osebnih podatkov posamezniku na njegovo zahtevo: - omogočiti vpogled v katalog zbirke osebnih podatkov; - potrditi, ali se podatki v zvezi z njim obdelujejo ali ne, in mu omogočiti vpogled v osebne podatke, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, ter njihovo prepisovanje ali kopiranje; - posredovati izpis osebnih podatkov, ki so vsebovani v zbirki osebnih podatkov in se nanašajo nanj, pri čemer se »izpis« razume kot računalniški izpis iz računalniško vodene zbirke podatkov; - posredovati seznam uporabnikov, katerim so bili posredovani osebni podatki, kdaj, na kakšni podlagi in za kakšen namen; - dati informacijo o virih, na katerih temeljijo zapisi, ki jih o posamezniku vsebuje zbirka osebnih podatkov, in o metodi obdelave; - dati informacije o namenu obdelave in vrsti osebnih podatkov, ki se obdelujejo, ter vsa potrebna pojasnila v zvezi s tem; - pojasniti tehnične oziroma logično-tehnične postopke odločanja, če izvaja avtomatizirano odločanje z obdelavo osebnih podatkov posameznika. Potrebno je opozoriti še na
- člen ZVOP-1, ki izjemoma dopušča omejitev pravic posameznika iz
- člena ZVOP-1, kar pa je mogoče storiti le s posebnim zakonom, pri čemer se omejitve lahko določijo samo v obsegu, ki je nujen za dosego namena, zaradi katerega se določa omejitev. Tako je pravice mogoče omejiti iz razlogov varstva suverenosti in obrambe države, varstva nacionalne varnosti in ustavne ureditve države, varnostnih, političnih in gospodarskih interesov države, izvrševanja pristojnosti policije, preprečevanja, razkrivanja, odkrivanja, dokazovanja in pregona kaznivih dejanj in prekrškov, odkrivanja in kaznovanja kršitev etičnih norm za določene poklice, iz monetarnih, proračunskih ali davčnih razlogov, zaradi nadzora nad policijo in varstva posameznika, na katerega se nanašajo osebni podatki, ali pravic in svoboščin drugih. Glede na navedeno ima vsak posameznik pravico, da v hotelu vpraša, komu vse so bili posredovani osebni podatki, ki se nanašajo nanj, kdaj so bili posredovani, na kakšni podlagi in za kakšen namen (
- točka prvega odstavka
- člena ZVOP-1), vendar pa se lahko pravica do seznanitve omeji iz razloga izvrševanja pristojnosti policije. Prav tako pa ima policija pristojnost zbiranja osebnih podatkov posameznika v Zakonu o policiji (Ur. l. RS, št. 107/2006 - UPB6 in 14/2007-ZVS, v nadaljevanju: ZPol), ki v
- členu določa, da lahko policija zbira osebne in druge podatke zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog. Policisti zbirajo osebne in druge podatke neposredno od osebe, na katero se ti podatki nanašajo, in od drugih, ki o tem kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov. Pri zbiranju osebnih in drugih podatkov od drugih oseb ali iz obstoječih zbirk podatkov in z uporabo tehničnih sredstev za fotografiranje ter video in avdio snemanje policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge.
- člen ZPol določa, da če policisti zaradi opravljanja določenih nalog zbirajo osebne in druge podatke o osebah iz že obstoječih zbirk podatkov, so organi, organizacije in drugi subjekti, ki na podlagi zakona in v okviru svoje dejavnosti ali v zvezi z njo vodijo zbirke podatkov, dolžni na podlagi zahteve brezplačno posredovati policistom zahtevane osebne in druge podatke. Minister lahko odloči, da smejo v primeru iz prejšnjega odstavka organi, organizacije in drugi subjekti seznaniti osebe, na katere se podatki nanašajo, s posredovanjem podatkov šele po določenem roku, ki pa ne sme biti daljši od petih let. Določba prejšnjega odstavka velja tudi za seznanitev osebe s seznamom subjektov, ki so jim bili v določenem obdobju posredovani osebni in drugi podatki.ZPol je v primerjavi z ZVOP-1 specialnejši zakon, zato Pooblaščenec opozarja, da za zbiranje osebnih in drugih podatkov policije zaradi opravljanja z zakonom določenih nalog veljajo določila ZPol. Ta pa v
- in
- členu določa, da lahko policija zbira osebne podatke tudi od drugih, ki o zadevi kaj vedo, ali iz že obstoječih zbirk podatkov, pri čemer policisti niso dolžni o tem obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, če bi to onemogočilo ali otežilo izvršitev določene naloge. Policija mora pri zahtevi za posredovanje podatkov izkazati pravno podlago in podati zahtevo.Glede vaše navedbe, da v tujini takšna praksa ni običaj, Pooblaščenec navaja, da ni pristojen za razlago ali komentar tujih predpisov.S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026