← Slovenija

Posredovanje osebnih podatkov in davčno ševilko fizičnih oseb davčnemu organu - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov in davčno ševilko fizičnih oseb davčnemu organu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 15.05.2008 Številka: 0712-428/2008/2 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše pismo, v katerem nam pišete, da ste podjetje, ki posluje na podlagi koncesijske pogodbe za izdajo zdravil in medicinsko tehničnih pripomočkov, tudi v breme Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZZZS). Davčni organ v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora, ki ga pri vas opravlja že deset mesecev, od vas zahteva posredovanje imen, priimkov, naslovov in davčnih številk za fizične osebe, ki ste jih oskrbeli v letu 2006 z ustreznimi materiali in pripomočki. Iz Sklepa Davčnega urada, ki ste ga priložili vašemu pismu, izhaja, da davčni organ zaradi vodenja inšpekcijskega postopka od vas zahteva, da predložite določene dokumente, in sicer izdajnice, ki so knjižene v breme zdravstvene zavarovalnice (z navedbo imena, priimka, naslova in davčne številke prejemnikov blaga, št. naročilnice, datuma naročilnice in št. zahtevka izdanega zdravstveni zavarovalnici) ter podatke o tem, kdo je plačal vsako posamezno blago, izdano pod posameznimi izdajnicami (z navedbo imena, priimka, naslova ter davčne številke posameznika, šifre, vrste in količine posameznega blaga in št. izdajnice). Ker skladno z Zakonom o varstvu osebnih podatkov teh podatkov ne hranite, saj jih obliki originalnih listih pošiljate skupaj z obračunanimi storitvami ZZZS, menite, da davčni organ v tem primeru presega svoja pooblastila, ki so vezana na postopek ugotavljanja pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja DDV in davka od dohodkov pravnih oseb za leto 2006, za kar so po vašem mnenju davčnemu organu vseskozi zagotovljeni vpogledi v vse ustrezne knjigovodske listine, ki se nanašajo na obračun DDV. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
  3. točke prvega odstavka
  4. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1) ter
  5. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Za pravilno ugotovitev višine davčne obveznosti zavezancev v postopkih izvajanja davčnega nadzora s strani davčnih inšpektorjev je dostop do navedene dokumentacije, potreben in dovoljen, saj je podana podlaga v zakonu. O b r a z l o ž i t e v: Splošno o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov V skladu z
  6. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami; v nadaljevanju: Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Navedeno ustavno določilo oziroma iz njega izhajajoče načelo zakonitosti je opredeljeno v
  7. členu ZVOP-1-UPB1 in izpeljano v
  8. členu ZVOP-1-UPB1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na določilo
  9. točke
  10. člena ZVOP-1-UPB1 v zvezi z
  11. členom Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZDS-1-UPB2) sodi tudi davčna uprava, je nadalje določena v prvem odstavku
  12. člena ZVOP-1-UPB
  13. Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki, ki se obdelujejo, pa morajo biti v skladu z načelom sorazmernosti, ki ga ureja
  14. člen ZVOP-1-UPB1, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Ker večji del podatkov, ki se nahajajo v medicinski dokumentaciji (iz izdanih naročilnic s strani zdravnika, ki vam jih priloži posameznik ob nakupu določenega zdravila ali materiala oz. pripomočka, je namreč v določenih primerih mogoče sklepati na diagnozo oz. zdravstveno stanje pacienta, zato lahko tovrstne dokumente štejemo tudi kot del medicinske dokumentacije), spada med t.i. občutljive osebne podatke, se kot splošna podlaga za obdelavo tovrstnih podatkov (ne glede na to ali gre za javni ali zasebni sektor) uporablja tudi
  15. člen ZVOP-1-UPB1, ki podobno kot
  16. člen dopušča obdelavo, med drugim tudi v primeru, če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom (
  17. točka) ali če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa (
  18. točka). O pravnih podlagah v konkretnem primeru ZVOP-1-UPB1 kot splošen predpis na sistemski ravni ureja varstvo osebnih podatkov, vendar dopušča, da se varstvo osebnih podatkov ureja za posamezna pravna področja tudi s področnimi zakoni. Področna zakona v smislu prvega odstavka
  19. člena ZVOP-1-UPB1 v konkretnem primeru predstavljata Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljevanju: ZDavP-2) in ZDS-1-UPB
  20. Za opravljanje nalog davčne službe, med katere po
  21. točki
  22. odstavka
  23. člena ZDS-1-UPB2 sodi tudi opravljanje nadzora nad zakonitostjo, pravilnostjo in pravočasnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti, določenih s predpisi o obdavčenju, imajo pooblaščene uradne osebe (davčni inšpektorji), v okviru nalog delovnega mesta, za katerega so sklenile pogodbo o zaposlitvi, pooblastila, določena z ZDS-1-UPB2, z zakonom, ki ureja davčni postopek, zakonom, ki ureja prekrške in zakonom, ki ureja inšpekcijski nadzor. Davčna pooblastila inšpektorja so določena v
  24. členu ZDS-1-UPB
  25. Inšpektor skladno z navedeno določbo opravlja davčni inšpekcijski nadzor, preprečuje in odkriva davčne prekrške ter druga kazniva ravnanja in odloča v davčnem postopku. Pri opravljanju navedenih nalog, med njimi torej tudi nalog davčnega inšpiciranja, ima inšpektor, poleg vseh ostalih taksativno naštetih točkah v
  26. odstavku
  27. člena ZDS-1-UPB2, pravico pregledati tudi prostore, objekte, postroje, naprave, delovna sredstva, napeljave, predmete, blago, stvari, snovi, poslovne knjige, pogodbe, listine in druge dokumente ter poslovanje in dokumentacijo državnih organov, gospodarskih družb, zavodov, drugih organizacij in skupnosti ter fizičnih oseb, ki opravljajo dejavnost, pri čemer so kot uslužbenci davčne uprave zavezani k molčečnosti oziroma so omejeni pri uporabi tako zbranih informacij, saj po določbi
  28. člena ZDS-1-UPB2 ne smejo uporabljati informacij, podatkov ali spoznanj, do katerih imajo dostop pri opravljanju službenih nalog, v neslužbene namene, razen v raziskovalne ali izobraževalne namene. Davčni inšpektor mora kot uslužbenec davčne uprave davčno, poslovno in drugo tajnost varovati tudi po prenehanju delovnega razmerja v davčni službi. Obveznost dajanja podatkov davčnemu organu za pobiranje davkov je med drugim določena tudi v
  29. členu ZDavP-
  30. Skladno z navedeno določbo so osebe, ki so dolžne voditi poslovne knjige in evidence v skladu z ZDavP-2, drugim zakonom ali računovodskim standardom, kot tudi druge osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, dolžne davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, potrebne za pobiranje davkov. Predhodno navedene osebe morajo dati na razpolago tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo, in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to, ali so z zakonom predpisane kot obvezne in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka. V zvezi z vašim vprašanjem ter predhodno zapisanimi zakonskimi določbami, Pooblaščenec pojasnjuje, da omenjena davčna predpisa dajeta davčnemu inšpektorju zadostno pravno podlago za dostopanje do osebnih podatkov posameznikov, navedenih na izdajnicah, ki so knjižene v breme zdravstvene zavarovalnice, četudi bi dokumentacija vsebovala občutljive podatke posameznikov. Davčni inšpektor ima za celovit nadzor podlago v zakonu že zaradi izvrševanja javnega interesa, ki se v konkretnem primeru kaže kot nadzor nad pravilnostjo izpolnjevanja davčnih obveznosti zavezancev, določenih s predpisi o obdavčenju, konkretneje pa mu za namene davčnega inšpekcijskega nadzora podlago za dostopanje do navedene dokumentacije, daje ZDS-1-UPB2, ki sicer v
  31. členu eksplicitno ne določa, v katere podatke (med njimi tudi občutljive osebne podatke posameznikov) lahko davčni inšpektor vpogleduje v dokumentih, ki vsebujejo občutljive osebne podatke, vendar je za potrebnost in primernost obdelave zahtevanih osebnih podatkov pacientov v konkretnem primeru potrebno presojati z vidika nalog, ki jih opravlja davčna služba, to pa so med drugim tudi pobiranje davkov in drugih obveznih dajatev, ter s tem v zvezi z vidika morebitnega obstoja nepravilne davčne obveznosti s strani zavezancev za davek. Zato je za pravilno ugotovitev višine davčne obveznosti zavezancev v postopkih izvajanja davčnega nadzora s strani davčnih inšpektorjev, v konkretnem primeru za pravilno ugotovitev pravilnosti in pravočasnosti obračunavanja in plačevanja DDV in davka od dohodkov pri vas kot zavezancu, dostop do navedene dokumentacije, potreben in dovoljen, saj je podana podlaga v zakonu. Nenazadnje gre za podatke, ki so potrebni za pobiranje davkov oziroma informacije, ki so pri odmeri davka pomembne. Davčni inšpektor pa bo tako pridobljene osebne podatke iz navedene dokumentacije uporabil izključno le za namene davčnega inšpekcijskega nadzora. Vsak davčni inšpektor pa mora seveda spoštovati tudi načelo sorazmernosti (
  32. člen ZVOP-1). To pomeni, da lahko obdeluje le tiste osebne podatke, ki jih nujno potrebuje za to, da bo postopek lahko vodil. To načelo ga zavezuje ves čas , ko postopek teče. V zvezi s hrambo dokumentacije pa vas Pooblaščenec na koncu opozarja še na določbi
  33. in
  34. člena Zakona o davku na dodano vrednost (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljevanju: ZDDV-1), ki določata splošne in posebne obveznosti davčnih zavezancev v zvezi s hrambo računov. Po določbi
  35. odstavka
  36. člena navedenega zakona mora namreč vsak davčni zavezanec v svojem knjigovodstvu zagotoviti dovolj podrobne podatke, da omogočijo pravilno in pravočasno obračunavanje DDV in nadzor davčnega organa nad obračunavanjem in plačevanjem DDV, skladno z določbo
  37. odstavka
  38. člena navedenega zakona pa mora davčni zavezanec zagotoviti hrambo računov, ki se nanašajo na dobave blaga ali storitev na ozemlju Slovenije, ter računov, ki jih prejmejo od davčnih zavezancev, ki imajo sedež na ozemlju Slovenije, najmanj 10 let po poteku leta, na katero se računi nanašajo. Glede na vaše navedbe, da zaradi spoštovanja določb ZVOP-1-UPB1 dokumentacije, ki bi vsebovala osebne podatke posameznikov, ki ste jim obračunali storitev (ki se sicer knjiži v breme ZZZS), ne hranite, Pooblaščenec opozarja, da je v tem primeru ZVOP-1-UPB1 v odnosu do ZDDV-1 splošnejši predpis, zato se po načelu lex specialis derogat lex generalis za vprašanje hrambe davčne dokumentacije uporabljajo določbe ZDDV-1, ki je v tem primeru specialnejši predpis. Zaradi navedenega vas Pooblaščenec kljub svoji nepristojnosti za omenjeni prekršek želi le opozoriti, da omenjeno ravnanje, ko davčni zavezanec ne hrani poslovnih knjig in druge dokumentacije v predpisanem roku, lahko pomeni hujši davčni prekršek po
  39. točki
  40. odstavka
  41. člena ZDDV-
  42. S spoštovanjem. Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.