Posredovanje osebnih podatkov iz zbirke podatkov o zaprtih osebah + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.04.2008 Številka: 0712-451/2008/2 Kategorije:Pridobivanje OP iz zbirk --> Kategorije: Pridobivanje OP iz zbirk Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
- 2008 prejel vaš dopis, v katerem nas sprašujete, ali lahko ... posredujete osebne podatke iz zbirke podatkov o zaprtih osebah (in sicer, ali je bila določena oseba na prestajanju zaporne kazni, datum začetka prestajanja zaporne kazni ter obdobje prestajanja zaporne kazni). Navajate, da ... potrebuje osebne podatke konkretnega posameznika zaradi obravnave v postopku za delni odpis, odlog in obračun prispevka za programe .... Iz dokumentacije, ki se nahaja v prilogi, izhaja, da je posameznik pri ... vložil vlogo za odpis dolga po odločbi, v skladu z določbami Pravilnika o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog in obročno plačilo prispevka za programe ... (Ur.l. RS, št. 94/2006). ... navaja, da za nadaljevanje postopka, ki teče pri njem kot organu prve stopnje, potrebuje podatek o tem, ali je bila stranka na prestajanju zaporne kazni, da bi lahko odločili o vlogi za odpis prispevka. Pri tem se sklicuje na
- čl. ZUP, kot na pravno podlago za posredovanje zahtevanih osebnih podatkov. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec meni, da v konkretnem primeru ni pravne podlage za posredovanje osebnih podatkov iz evidence zapornikov za potrebe upravnega postopka, ki ga vodi .... Osebni podatki iz kazenske evidence, kamor po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij spada tudi centralna evidenca o osebah na prestajanju kazni zapora, predstavljajo občutljive osebne podatke, za posredovanje katerih je potrebna izrecna zakonska podlaga ali pisna privolitev ali zahteva posameznika, na katerega se podatki nanašajo, ki pa v konkretnem primeru ni podana. Obrazložitev: Pooblaščenec najprej poudarja, da se skladno z
- čl. ZVOP-1 lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Osebne podatke v javnem sektorju, v katerega nedvomno sodi tudi Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij, se v skladu s prvim odstavkom
- člena ZVOP-1, lahko obdeluje samo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, torej le v primeru, če zakon izrecno določa, da se v javnem sektorju določeni osebni podatki lahko obdelujejo oziroma posredujejo. Isti odstavek tega člena nadalje določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika, če tako določa zakon.
- čl. ZVOP-1 obenem določa, da mora upravljavec osebnih podatkov, proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Glede vprašanja dopustnosti oziroma zakonitosti posredovanja osebnih podatkov uporabnikom s strani upravljavcev osebnih podatkov, pa je treba upoštevati tudi splošne določbe o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov iz 8.,
- in
- čl. ZVOP-
- ZVOP-1 podatke iz kazenskih evidenc, kamor spadajo tudi zbirke osebnih podatkov po Zakonu o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS, št. 110/06, v nadaljevanju ZIKS-1), uvršča v področje občutljivih osebnih podatkov in jih kot take postavlja pod strožji režim zaščite. Devetnajsta točka
- člena ZVOP-1 namreč določa občutljive osebne podatke kot podatke o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške. Obdelava občutljivih osebnih podatkov je nadalje urejena v
- členu ZVOP-1, ki dovoljuje obdelavo občutljivih osebnih podatkov samo pod naslednjimi pogoji:
- če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
- če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
- če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve iz
- točke tega člena;
- če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
- če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
- če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
- če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
- če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Področni zakon, ki med drugim ureja tudi obdelavo osebnih podatkov obsojencev na prestajanju zaporne kazni, je Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (Ur. l. RS, št. 22/2000 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZIKS-1). Zbirke podatkov o obsojencih in varstvo osebnih podatkov ureja v členih 31 do
- člen tega zakona tako določa, da zbirka podatkov o obsojencih obsega: - podatke o identiteti obsojenca in o njegovem osebnem stanju, - podatke o ožjih družinskih članih obsojenca, - podatke o sodni odločbi, ki jo je treba izvršiti oziroma, ki se izvršuje, - podatke o obsojencu, ki se zbirajo med prestajanjem kazni zapora.
- člen ZIKS-1 nadalje določa, da lahko upravljavec zbirke podatkov obsojencev iz te zbirke posreduje drugim uporabnikom, če so za njihovo uporabo pooblaščeni z zakonom ali na podlagi pisne privolitve ali zahteve posameznika, na katerega se podatki nanašajo. ... se v zahtevi za posredovanje osebnih podatkov sklicuje na pravno podlago po
- čl. ZUP. Navedeni člen med drugim določa, da si uradna oseba, ki vodi postopek, po uradni dolžnosti priskrbi podatke o dejstvih, o katerih vodi uradno evidenco organ, ki je pristojen za odločanje. Enako ravna uradna oseba glede dejstev, o katerih vodi uradno evidenco kakšen drug državni organ oziroma organ samoupravne lokalne skupnosti ali nosilec javnega pooblastila. Uradna oseba lahko pridobiva za potrebe ugotavljanja dejanskega stanja osebne podatke iz uradnih evidenc o stranki, ki je vložila zahtevo za uvedbo postopka, razen, če je stranka pridobitev teh podatkov izrecno prepovedala. Podatke, ki štejejo za davčno tajnost, ali se nanašajo na rasno in drugo poreklo, politična, verska in druga prepričanja, pripadnost sindikatu, spolno vedenje, kazenske obsodbe ter zdravstvene podatke, si lahko uradna oseba priskrbi le, če tako določa zakon, ali na podlagi izrecne pisne privolitve stranke oziroma druge osebe, na katero se ti podatki nanašajo. Navedene določbe petega in šestega odstavka
- člena ZUP se štejejo za zadostno zakonsko podlago za pridobivanje osebnih podatkov v smislu zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ne glede na to, ali posebni (materialni) zakoni za posamezne vrste upravnih postopkov vsebujejo takšno podlago. Iz vsega navedenega po mnenju Pooblaščenca izhaja, da
- čl. ZUP ni zadostna pravna podlaga za posredovanje občutljivih osebnih podatkov, kar izhaja tudi iz
- odst. navedenega člena. V skladu s tem Pooblaščenec meni, da v konkretnem primeru ni podana izrecna zakonska podlaga za posredovanje zahtevanih podatkov, zato posredovanje ni dopustno. Ob navedenem pa Pooblaščenec tudi pojasnjuje, da bi zahtevane podatke ... lahko oz. morali posredovati v primeru, da bi posameznik, na katerega se ti podatki nanašajo, za posredovanje podal izrecno pisno soglasje ali zahtevo. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026