Posredovanje osebnih podatkov izven namena ZDavP + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.02.2009 Številka: 0712-66/2009/2 Kategorije:Davčni postopki --> Kategorije: Davčni postopki Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaše pismo, v katerem nas sprašujete za mnenje v zadevi spremembe Sporazuma o izogibanju dvojnega obdavčevanja v zvezi z davki od dohodka in premoženja, ki je sklenjen med Slovenijo in Nemčijo (Uradni list RS, št. 22/06; v nadaljevanju: sporazum). Od pristojnega organa Zvezne republike Nemčije ste namreč prejeli pobudo, da
- člen sporazuma, ki se nanaša na izmenjavo informacij, ki si jih za davčne namene (to je za izvajanje domače davčne zakonodaje ter za izvajanje določb sporazuma) izmenjujeta državi, ki sta sporazum sklenili, razširite tako, da se izmenjane informacije lahko uporabijo tudi za druge namene, če tako dovoljuje zakonodaja države, ki je informacije posredovala. Pobudo za spremembo sporazuma ste že poslali na Ministrstvo za zunanje zadeve, ki pa vam je svetovalo, da si mnenje o uporabi davčnih informacij za druge, nedavčne namene, pridobite še od Pooblaščenca. Sprašujete nas torej za mnenje, ali je v skladu s slovensko zakonodajo, da Slovenija informacije, ki so bile od druge države sicer pridobljene v davčne namene, uporabi tudi za druge namene, ter ali je možna recipročnost, torej da Slovenija drugi državi posreduje davčne podatke za druge, nedavčne namene. V prilogi pošiljate tudi neuradni prevod besedila zadevnega člena ter prosite za naše mnenje glede vključitve navedenega člena v sporazum. V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju: ZVOP-1-UPB1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A), posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji: Po preučitvi dokumentacije Pooblaščenec podaja svoje mnenje, da je besedilo člena, ki ga nameravate vključitvi v sporazum, sporno, saj je konkretno besedilo dejansko sestavljeno iz prepisanih določb ZDavP-2, ki pa drugih namenov ne opredeljuje. Menimo, da bi bilo v mednarodnem sporazumu potrebno jasno določiti namene, ki dajejo zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov. V konkretnem primeru posredovanje osebnih podatkov za nedavčne namene (in za namene, ki niso v skladu s sodnimi ali upravnimi postopki) ni dopustno. Enako velja tudi obratno, kar pomeni, da davčni organi Republike Slovenije ne smejo uporabljati osebnih podatkov, ki so jih pridobili od pristojnih organov držav članic EU, izven namenov, ki jih določa ZDavP-2 (predvsem ne sme obdelava biti v neskladju z
- členom) ali kakšen drug slovenski zakon. Pooblaščencu namreč ni znano, da bi slovenskim davčnim organom kakšen drug predpis dopuščal uporabo osebnih podatkov izven davčnega namena. Če kakšen takšen predpis obstaja, potem teoretično lahko tudi pristojni organi držav članic EU osebne podatke uporabljajo za namene, ki jih takšen zakon dopušča slovenskim davčnim organom. Če torej takšen predpis obstaja, ga morate citirati v tem mednarodnem sporazumu in na ta način določiti namen obdelave posredovanih osebnih podatkov. O b r a z l o ž i t e v: Splošna opredelitev pravnih podlag za obdelavo osebnih podatkov je podana v
- členu ZVOP-1-UPB1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakonska podlaga za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju, kamor glede na določilo
- točke
- člena ZVOP-1-UPB1 v zvezi z
- členom Zakona o davčni službi (Uradni list RS, št. 1/07) in
- členom Zakona o carinski službi (Ur. l. RS, št. 103/04) sodita tudi davčna in carinska uprava, je določena v prvem odstavku
- člena ZVOP-1-UPB
- Ta določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakon o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 117/06; v nadaljevanju: ZDavP-2) kot specialni predpis v smislu
- člena ZVOP-1-UPB1 v drugem poglavju četrtega dela, v členih od
- do 252, ureja mednarodno sodelovanje v davčnih zadevah, in sicer medsebojno pomoč pri izmenjavi podatkov in vročanju dokumentov med članicami EU za neposredne davke in davke na zavarovalne premije. ZDavP v
- točki
- odstavka
- člena določa, da se podatki, pridobljeni v skladu z navedenim poglavjem pod nobenim pogojem ne smejo uporabiti za druge namene, kot je davčni postopek ali sodni oziroma upravni postopek, vključno z določitvijo kazni v zvezi z odmero davka ali v zvezi s postopkom davčnega nadzora. Ne glede na drugi odstavek navedenega člena se lahko pridobljene informacije uporabijo tudi za odmero drugih davščin iz
- člena ZDavP-
- Po
- odstavku navedenega člena lahko država članica EU, katere zakonodaja ali upravna praksa določa z nacionalnega vidika ožje omejitve kot so določene v
- odstavku
- člena ZDavP-2, zahteva od države članice EU, kateri pošilja podatke, d uporablja pridobljene podatke le za te ožje določene namene. Če država članica EU ne soglaša s takšno ožjo uporabo, druga država članica EU ni dolžna poslati zaprošenih podatkov. Ne glede na drugi odstavek navedenega člena pa se lahko pristojni organ dogovori s pristojnim organom druge države članice EU, da se podatki, ki jih je pridobil, uporabijo tudi za druge namene, vendar le, če bi v skladu z veljavnimi predpisi v Republiki Sloveniji takšne podatke v podobnih okoliščinah lahko uporabili tudi za te druge namene. Omejitve pri izmenjavi podatkov določata
- in
- člen ZDavP-
- Slednji v
- odstavku določa, da pristojni organ v skladu z navedenim poglavjem ni dolžan poslati podatkov, katerih razkritje bi pomenilo razkritje poslovne, industrijske ali poklicne skrivnosti, ali razkritje poslovnega procesa oziroma podatkov, katerih razkritje bi bilo v nasprotju s pravnim redom RS. Po preučitvi besedila člena, ki se nanaša na izmenjavo davčnih informacij med državama, ugotavljamo, da je za posredovanje osebnih podatkov v smislu določb ZVOP-1-UPB1 sicer podana zakonska podlaga za uporabo osebnih podatkov tudi za druge namene (v specialnem predpisu ZDavP-2), vendar je pri tem potrebno ugotoviti, da je z vidika varstva osebnih podatkov »drugi namen« v zakonu zelo nedoločno opredeljen. ZVOP-1-UPB1 namreč v primeru obdelave osebnih podatkov na podlagi zakona zahteva, da je namen obdelave osebnih podatkov določno opredeljen v zakonu, zakonska dikcija določbe
- odstavka
- člena ZDavP-2 pa določne opredelitve namena ne daje. Določnost namena zahteva tudi
- člen Ustave RS. Ker specialni predpis govori le o drugih namenih, je takšne namene potrebno tolmačiti ozko. Pooblaščenec izhajajoč iz citiranih določb ZDavP-2 nadalje ugotavlja, da je tudi pri obdelavi osebnih podatkov za druge, nedavčne namene, potrebna zakonska podlaga za takšno obdelavo. Sklepno Po preučitvi dokumentacije Pooblaščenec podaja svoje mnenje, da besedilo člena, ki ga nameravate vključitvi v sporazum, je sporno, saj je konkretno besedilo dejansko sestavljeno iz prepisanih določb ZDavP-2, ki pa drugih namenov ne opredeljuje. Vsaj v mednarodnem sporazumu je potrebo jasno določiti namene, ki dajejo zakonsko podlago za obdelavo osebnih podatkov. Pooblaščenec meni, da v skladu s slovensko zakonodajo, kolikor je znana Pooblaščencu, posredovanje osebnih podatkov drugim organom (torej tudi organom v državah članicah EU) ni dovoljeno za namene, ki niso določeni v zakonu. V vašem primeru to pomeni, da posredovanje osebnih podatkov za nedavčne namene (in za namene, ki niso v skladu s sodnimi ali upravnimi postopki) ni dopustno. Enako velja tudi obratno, kar pomeni, da davčni organi Republike Slovenije ne smejo uporabljati osebnih podatkov, ki so jih pridobili od pristojnih organov držav članic EU, izven namenov, ki jih določa ZDavP-2 (predvsem ne sme obdelava biti v neskladju z
- členom) ali kakšen drug slovenski zakon. Da bi slovenskim davčnim organom kakšen drug predpis dopuščal uporabo osebnih podatkov izven davčnega namena, Pooblaščencu ni znano. Če kakšen takšen predpis obstaja, potem teoretično lahko tudi pristojni organi držav članic EU osebne podatke uporabljajo za namene, ki jih takšen zakon dopušča slovenskim davčnim organom. Če torej takšen predpis obstaja, ga morate citirati v tem mednarodnem sporazumu in na ta način določiti namen obdelave posredovanih osebnih podatkov. Z vidika lex certa mora torej vsakemu slovenskemu državljanu biti jasno, kdaj npr. Nemčija lahko dobi naše osebne podatke in za kakšne namene jih lahko uporabi. V mednarodni sporazum prepisati tako ohlapno določbo kot jo ima ZDavP-2 v
- odstavku
- Člena, ni v skladu z načelom sorazmernosti in strogim določilom
- člena Ustave RS in
- člena ZVOP-1-UPB
- S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026