Posredovanje osebnih podatkov javnemu komunalnemu podjetju s strani upravne enote + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem 26. 1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 26.10.2006 Številka: 0712-265/2006/2 Kategorije:Posredovanje OP med upravljavci, Upravne enote --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci, Upravne enote Spoštovani,Informacijski pooblaščenec je dne 12. 10. 2006 prejel vaše e-sporočilo. Sprašujete nas ali javno komunalno podjetje v Občini ______ od pristojne Upravne enote nezakonito zbira podatke o družinskih članih, saj naj bi se po vašem mnenju storitve (omenjate odpadke in takso za vodo) zaračunavale na enoto storitve (npr. m3) in ne v odvisnosti od števila družinskih članov v posameznem gospodinjstvu.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb relevantnih predpisov daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi 7. točke prvega odstavka 49. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05 - ZInfP; v nadaljevanju ZVOP-1) ter 2. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05; v nadaljevanju ZInfP) posredujemo neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. 1. UvodnoUvodoma je potrebno pojasnilo o relevantni ureditvi v Zakonu o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1), kjer v 6. členu najdemo naslednje opredelitve pojmov, ki so pomembni za razumevanje vašega primera: - Osebni podatek pomeni katerikoli podatek, ki se nanaša na določeno ali določljivo fizično osebo, torej posameznika, na glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek, pri čemer je določljiva, če se jo lahko neposredno ali posredno identificira s pomočjo njenih identifikacijskih številk (npr. EMŠO, davčna številka, številka zdravstvenega zavarovanja, telefonska številka, registrska številka vozila), ali s sklicevanjem na dejavnike, ki so značilni za njeno fizično, fiziološko, duševno, ekonomsko, kulturno ali družbeno identiteto (npr. zaposlitev, naslov, funkcijo, položaj ali status v določenem subjektu, ipd.), pri čemer način identifikacije ne povzroča velikih stroškov, nesorazmerno velikega napora ali ne zahteva veliko časa; - Obdelava osebnih podatkov je definirana kot kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, sporočanje in podobno; - Zbirka osebnih podatkov je vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika.ZVOP-1 v prvem odstavku 10. člena določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju (kamor spadajo tudi izvajalci javnih služb) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je obdelava določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika.Poleg tega ZVOP-1 v drugem odstavku 10. člena določa, da se lahko v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki posameznikov, ki so z zasebnim sektorjem sklenili pogodbo ali pa so na podlagi pobude posameznika z njim v fazi pogajanj za sklenitev pogodbe, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe.Tudi tretji odstavek 10. člena ZVOP-1 dopušča obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju, če je to nujno zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja in ti interesi očitno prevladajo nad interesi posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Glede na določbo prvega odstavka 9. člena ZVOP-1, pa se osebni podatki v javnem sektorju (kamor spadajo tudi upravne enote) lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Potrebno je opozoriti še na načelo sorazmernosti iz 3. člena ZVOP-1, ki zahteva, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. 2. Nekateri primeri obračunavanja plačil storitev in plačil drugih dajatevSkladno z določbami 3. člena Navodila za oblikovanje cen storitev obveznih lokalnih javnih služb (Uradni list RS, št. 56/01), se cene storitev oblikujejo za enoto storitve. Tako je enota storitve pri oskrbi s pitno vodo m3 (9. člen). Pri oblikovanju cene storitev za odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda se kot enota storitve upošteva m3 (13. člen). Za oblikovanje cene storitev ravnanja z odpadki se upošteva kot enota storitve kg ali m3 komunalnih odpadkov ali njihovih ostankov, ki jih ustvari uporabnik javne službe (16. člen).V nadaljevanju primeroma navajamo nekatere načine obračunavanja plačil storitev in javnih dajatev (druga bremena so še npr. taksa za obremenjevanje okolja zaradi odlaganja odpadkov in taksa za onesnaževanje voda, stroški za odvajanje in čiščenje odpadnih voda).Primer obračuna ravnanja z odpadki v Občini ______: Izvajalec obvezne lokalne javne službe za obračunavanje ravnanja z odpadki potrebuje tudi tekoče podatke o številu članov posameznega gospodinjstva. Glede na določbe 30. in 31. člena Odloka o ravnanju s komunalnimi odpadki v Občini _______ (Uradni list RS, št. 2/02), se cene za ravnanje z odpadki iz gospodinjstev določijo na osnovi programa in stroškovnih kalkulacij izvajalca skladno z veljavnimi predpisi. Cena za ravnanje z odpadki se oblikuje na enoto storitve. Enota storitve je utežna (
- kg)ali prostorninska (m3) količina odpadkov ali njihovih ostankov, ki jih ustvari uporabnik javne službe. Osnova za obračun storitev je teža odpadkov ali volumen posod in pogostnost odvoza. Potreben volumen posode določita skupaj izvajalec in povzročitelj odpadkov. Volumen posode je odvisen od števila oseb v gospodinjstvu, velikosti poslovne površine, vrste poslovne dejavnosti, količine odpadkov ter uspešnosti ločevanja odpadkov na izvoru. V primeru, ko več povzročiteljev uporablja isto posodo, se za razdelitev stroškov med povzročitelje uporablja ali kvadratura poslovnih površin ali kvadratura proizvodnih površin ali število povzročiteljev. V primeru, da so povzročitelji gospodinjstva, ki uporabljajo isto posodo za odpadke, se za razdelitev stroškov uporablja število članov v gospodinjstvu. Podoben sistem obračunavanja, ki je odvisen od števila članov gospodinjstva, imajo tudi ostale občine v Sloveniji.Primer obračuna oskrbe z vodo v Občini ______: Odlok o oskrbi s pitno vodo na območju Občine ________ (Uradni list RS, št. 57/06) v 11. členu določa, da se javna služba oskrbe s pitno vodo financira iz cene storitev, ta pa se obračunava po m3 porabljene vode. Primer vodnih povračil: Uredba o vodnih povračilih (Uradni list RS, št. 103/2002), določa način obračunavanja in druge podrobnosti v zvezi s plačevanjem vodnih povračil za rabo vode za oskrbo s pitno vodo. Čeprav je zavezanec za plačilo vodnega povračila oseba, ki upravlja objekt ali napravo za odvzem ali izkoriščanje vode (izvajalec javne službe), se dajatev prevali na končnega porabnika, pri čemer se odmerja glede na m3 porabljene vode posameznega porabnika.Primer okoljskih dajatev: Skladno z določili 10. in 34. člena Uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje okolja zaradi odvajanja odpadnih voda (Uradni list RS, št. 123/04, 142/04, 68/05 in 77/06) porabnikom, katerih objekti niso priključeni na javni vodovod in zanje ni podatkov o porabi pitne vode (to so gospodinjstva, ki so priključena na omrežje javne kanalizacije ali odvajajo komunalno odpadno vodo skozi pretočno greznico ali malo čistilno napravo), zaračuna izvajalec javne službe okoljsko dajatev glede na število prebivalcev s stalnim prebivališčem v posamezni stavbi (pri čemer je pavšalno določena poprečna letna količina porabljene pitne vode na prebivalca). Porabnikom, ki imajo merjeno porabo vode, se okoljska dajatev obračuna glede na poprečno mesečno porabo vode. 3. Dopustnost sporočanja podatkov s strani UE in dopustnost uporabe podatkov s strani javnih podjetij – izvajalcev lokalnih javnih služb3.1 Vprašanje zakonitosti obdelave osebnih podatkov Na podlagi navedb iz 2. točke, lahko ugotovimo, da je, kljub načelnemu oblikovanju cen storitev in plačil javnih dajatev glede na enoto storitve, v nekaterih primerih potrebno poznati tudi podatek o številu članov posameznega gospodinjstva. Ker domnevamo, da posamezna Upravna enota (UE) izvajalcu posreduje le podatek o številu članov gospodinjstva, torej o številu prijavljenih oseb na posameznem naslovu (pri čemer je v periodičnih statistikah tudi podatek o številu novorojencev) lahko glede na opredelitve pojmov iz prve točke ugotovimo, da ta podatek sam po sebi ni osebni podatek. Podatek o številu članov se namreč ne nanaša na posamezno osebo (subjekt), pač pa na posamezno bivalno enoto (objekt). Podatek tudi ne omogoča identifikacije posameznih članov. Kljub temu pa podatek o številu članov gospodinjstva (in s tem tudi o novorojencih) v določenih okoliščinah lahko predstavlja varovan osebni podatek v smislu ZVOP-1. Zato je potrebno v nadaljevanju utemeljiti zakonitost njihove obdelave in sicer na podlagi prvega, drugega in tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1 (glej točko 1).3.2 Utemeljitev zakonitosti oziroma dopustnosti obdelave osebnih podatkov zaradi obstoja zakonske podlage v posebnem predpisu (prvi odstavek 10 člena ZVOP-1)Posredovanje osebnih podatkov ureja 22. člen ZVOP-1. Upravljavec osebnih podatkov (v našem primeru je to UE) mora proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Ker je potrebno pri obravnavi dopustnosti posredovanja osebnih podatkov uporabnikom potrebno upoštevati splošne določbe o pravnih podlagah za obdelavo osebnih podatkov (prim. 10. člen ZVOP-1), je posredovanje osebnih podatkov dopustno v primeru izrecne podlage v zakonu, osebne privolitve, potrebnosti zaradi izpolnjevanja pogodb ali nujnosti pri uresničevanju zakonitih interesov zasebnega sektorja. Glede na navedeno, lahko UE vaše osebne podatke posreduje vsem, ki so do tega upravičeni na podlagi zakona (ZVOP-1 ali specialnih zakonov). Tak specialni zakon (lex specialis) je v našem primeru Zakon o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 100/05 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZLS), predvsem členi 21, 21a, 61 in 62. Lokalna skupnost samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena, med katere sodijo tudi urejanje, upravljanje in skrb za lokalne javne službe. Lokalna skupnost je zavezana zagotavljati opravljanje javnih služb, ki jih določi sama, in javnih služb, za katere je tako določeno s posameznimi zakoni. Dejavnosti s področja komunalnega gospodarstva so opredeljene kot obvezne lokalne gospodarske javne službe predvsem z Zakonom o varstvu okolja. Tako npr. občina samostojno organizira zbiranje in odvoz komunalnih odpadkov. Podobno velja za npr. oskrbo s pitno vodo ter odvajanje in čiščenje komunalnih odpadnih in padavinskih voda, ki sta tudi obvezni lokalni gospodarski javni službi. Občina zagotavlja opravljanje lokalnih javnih služb med drugim tudi z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij (enako določa tudi Zakon o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93)).Skladno z določbami 21.a člena ZLS občina za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti lahko pridobiva in nadalje obdeluje podatke, ki jih potrebuje. Občina lahko pridobiva in obdeluje o posameznikih naslednje osebne podatke: EMŠO, osebno ime, naslov prebivališča, rojstni podatki, podatki o nepremičninah in osebnih vozilih in drugi podatki v skladu z zakonom. Občina pridobiva osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se podatki nanašajo. Na podlagi zahteve, ki vsebuje navedbo pravne podlage obdelovanja osebnih podatkov, lahko občina osebne podatke pridobi tudi od upravljavca centralnega registra prebivalstva, matičnega registra, zemljiškega katastra ali drugega upravljavca, če tako določa zakon. Glede na to, da v konkretnem primeru Občina _______ zagotavlja opravljanje obvezne lokalne javne službe preko javnega podjetja, velja možnost pridobivanja potrebnih podatkov za potrebe poslovanja (ki jih določa ZLS) tudi za samo javno podjetje, saj je to v odnosu do občine kot ustanoviteljice, njena »podaljšana roka«. 3.3 Utemeljitev zakonitosti oziroma dopustnosti obdelave osebnih podatkov zaradi potrebnosti in primernosti obdelave za izvrševanje pogodb (drugi odstavek 10. člena ZVOP-1)Ker gre med potrošniki (uporabniki) in izvajalcem (javnim podjetjem) za (obvezno) pogodbeno razmerje, se lahko pri utemeljevanju dopustnosti obdelave osebnih podatkov s strani javnega podjetja, opremo tudi na uvodoma omenjeni drugi odstavek 10. člena ZVOP-1. Potrebnost in primernost zbiranja oziroma sporočanja obravnavanih podatkov izhaja iz specifične narave posameznih storitev in omejenih možnosti ugotavljanja njihove »porabe«. Zato je v določenih primerih poznavanje števila članov gospodinjstva pomembno, da se lahko omogoči pravična distribucija stroškov med vse uporabnike storitev na določenem območju, na kar kaže tudi dejstvo, da je že vnaprej določena posebna metodologija obračunavanja v primeroma obravnavanih podzakonskih predpisih. 3.4 Utemeljitev zakonitosti oziroma dopustnosti obdelave osebnih podatkov zaradi uresničevanja zakonitih interesov zasebnega sektorja (tretji odstavek 10. člena ZVOP-1)Subsidiarno se je moč opreti tudi na uvodoma predstavljeno določbo tretjega odstavka 10. člena ZVOP-1. 4. Omejitve pri obdelavi osebnih podatkovNe glede na to, na kateri izmed obravnavanih podlag lahko javno podjetje pridobiva in nadalje obdeluje osebne podatke svojih uporabnikov, mora pri tem upoštevati načelo sorazmernosti (glej točka 1). To pomeni, da od UE ne sme pridobivati podatkov, ki niso potrebni za oziroma niso v zvezi z njegovim poslovanjem (t.j. zagotavljanjem javne službe) oziroma v konkretnem primeru za obračunavanje storitev in javnih dajatev. Prepovedana je torej t.i. prekomerna obdelava osebnih podatkov. Omejitve, ki jih nalaga načelo sorazmernosti, zavezujejo tudi UE.Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.
- si)Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026