← Slovenija

Posredovanje osebnih podatkov kršitelja, za katerega je prekrškovni organ odločil, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predl

Posredovanje osebnih podatkov kršitelja, za katerega je prekrškovni organ odločil, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 07.04.2022 Številka: 07121-1/2022/387 Kategorije: --> Kategorije: Pravne podlage, Uradni postopki Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je prejel vaš dopis, v katerem navajate, da ste prekrškovni organ, ki med drugimi prejema tudi predloge za uvedbo postopka o prekršku predlagatelja, ki je javno podjetje. Skladno s petim odstavkom
  3. člena ZP-1 se o odločitvi, da ne bo izdane odločbe o prekršku in o razlogih pisno obvesti predlagatelja. Predlagatelj, ki ima sicer možnost pregledovanja in prepisovanja spisa, je predlagal, da mu pri obvestilih posredujete tudi ime in priimek kršitelja ter njegov naslov. IP prosite za neuradno mnenje o tem, na podlagi katere pravne podlage se zaprošene podatke predlagatelju postopka lahko zavrne oziroma se mu jih lahko posreduje. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno z
  4. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne
  5. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba o varstvu podatkov; v nadaljevanju: Splošna uredba),
  6. točko prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07-UPB1 in 177/20, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo neobvezno mnenje IP v zvezi z vašim vprašanjem. Obdelava osebnih podatkov, ki se pridobivajo in obdelujejo v okviru vodenja pravnega postopka, kamor sodi tudi postopek o prekršku, se ob upoštevanju načel v zvezi z obdelavo osebnih podatkov iz člena 5 Splošne uredbe šteje za zakonito, če se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja pravnega postopka oziroma za opravljanje procesnih dejanj na način, kot ga predpisuje zakon, ki določa pravila vodenja pravnega postopka. IP meni, da bi prekrškovni organ v primeru, ko bi predlagatelju v svojem obvestilu o tem, da ne bo izdal odločbe oziroma vložil obdolžilnega predloga in o razlogih za takšno svojo odločitev, brez upravičenega razloga posredoval tudi tiste osebne podatke kršitelja, ki jih je prekrškovni organ pridobil v okviru prekrškovnega postopka, lahko ravnal v neskladju z načelom najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) člena 5

(1)Splošne uredbe. Predlagatelj postopka o prekršku se z osebnimi in drugimi podatki kršitelja in dokazi, ki jih je prekrškovni organ pridobil v okviru postopka o prekršku, lahko eventualno seznani pod pogoji in na način, kot ga zakon določa za pregledovanja in prepisovanja spisov zadeve, o čemer odloča pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa. O b r a z l o ž i t e v: IP uvodoma pojasnjuje, da izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka ne more podajati konkretnih stališč v zvezi s posameznimi vprašanji s področja varstva osebnih podatkov, pač pa lahko izven teh postopkov podaja le nezavezujoča mnenja in pojasnila. Kar zadeva osebne podatke, ki se obdelujejo za namene vodenja pravnih postopkov je treba opozoriti še na Sklep Ustavnega sodišča RS št. U-I-92/12-13, z dne
  2. 2013 (http://odlocitve.us-rs.si/documents/8b/89/u-i-92-122.pdf), po katerem IP inšpekcijskega nadzora nad izvajanjem ZVOP-1 ne sme izvajati tako, da pri izvrševanju svojih zakonsko določenih pooblastil poseže v posamične pravne postopke, ki jih vodijo za to pristojni državni organi ter ne sme preverjati, ali se v konkretnih pravnih postopkih ustavnoskladno in zakonito spoštuje varstvo osebnih podatkov. Kot je v citiranem sklepu ugotovilo Ustavno sodišče, bi bila zakonska podlaga, ki bi to omogočala, v nasprotju z načelom samostojnosti pristojnega državnega organa pri odločanju (drugi odstavek
  3. člena Ustave za upravne organe,
  4. člen Ustave za sodišča) ter v nasprotju z rednim sistemom pravnih sredstev oz. vzpostavljeno hierarhično strukturiranostjo državne oblasti (načelo večstopenjskega odločanja) in s tem v nasprotju z načeli pravne države (
  5. člen Ustave). Ta načela zahtevajo, da o pravicah in obveznostih fizičnih in pravnih oseb odločajo pristojni organi v postopkih, ki so vnaprej zakonsko določeni, pri čemer se njihove odločitve lahko preverjajo le v vnaprej določenih postopkih s pravnimi sredstvi pred pristojnimi organi. Ob upoštevanju zgoraj navedenega IP v zvezi z vašim vprašanjem pojasnjuje, da se v primerih, kadar se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja pravnih postopkov, kamor sodijo tudi postopki o prekršku, kot pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov lahko štejeta (c) ali (e) točka člena 6
(1)Splošne uredbe, saj gre za obdelavo, ki je bodisi potrebna za izpolnitev zakonske obveznosti, ki velja za upravljavca ali pa za obdelavo, ki je potrebna za opravljanje naloge v javnem interesu ali pri izvajanju javne oblasti, dodeljene upravljavcu. Obdelava osebnih podatkov, ki se pridobivajo in obdelujejo v okviru vodenja pravnega postopka, se tako šteje za zakonito, če se osebni podatki obdelujejo za namene vodenja pravnega postopka oziroma opravljanje procesnih dejanj na način, kot ga predpisuje zakon, ki določa pravila vodenja pravnega postopka, pri čemer morajo organ, ki vodi postopek in udeleženci postopka, pri obdelavi osebnih podatkov upoštevati načela v zvezi z obdelavo osebnih podatkov, ki so določena v členu 5 Splošne uredbe. Skladno z zgoraj pojasnjenim je treba pri odgovoru na vaše vprašanje izhajati iz zakona, ki določa postopek za prekrške, torej iz Zakona o prekrških (Uradni list RS, št. 29/2011-UPB8 s sprem.; v nadaljevanju: ZP-1). ZP-1 v prvem odstavku
  1. člena določa, da se postopek o prekršku med drugim začne tudi z vložitvijo pisnega predloga oškodovanca, ki se v tem primeru šteje kot predlagatelj postopka. Prekrškovni organ po prejemu predloga zbere dodatna obvestila in dokaze o prekršku, pri čemer lahko na podlagi zbranih obvestil in dokazov iz razlogov, določenih v četrtem odstavku
  2. členu ZP-1, sprejme odločitev, da ne bo izdal odločbe o prekršku oziroma vložil obdolžilnega predloga. Takšno odločitev in razloge zanjo skladno s petim odstavkom
  3. člena ZP-1 zaznamuje v spisu, o tej odločitvi in o razlogih zanjo pa mora v 30 dneh od odločitve pisno obvestiti tudi predlagatelja. Namen obveščanja predlagatelja o takšni odločitvi prekrškovnega organa se kaže v drugem odstavku
  4. člena ZP-1, ki določa, da, če prekrškovni organ ne začne postopka na predlog predlagateljev, določenih s tem zakonom, lahko ti v 15 dneh po prejemu obvestila iz petega odstavka
  5. člena tega zakona pristojnemu organu, ki po zakonu nadzoruje delo prekrškovnega organa predlagajo, da vloži obdolžilni predlog pred sodiščem. Odločitev tega organa je dokončna. Zgoraj navedeni
  6. člen ZP-1 ne določa, katere osebne podatke kršitelja vsebuje zaznamek in obvestilo predlagatelju o tem, da na podlagi njegovega predloga za uvedbo postopka ne bo izdal odločbe oziroma vložil obdolžilnega predloga, pač pa določa zgolj to, da je treba predlagatelja obvestiti o razlogih za takšno odločitev. IP glede na vašo navedbo, da vam je predlagatelj postopka predlagal, da mu v obvestilu predlagatelju posredujete tudi ime in priimek kršitelja ter njegov naslov, sklepa, da predlagatelj navedenih osebnih podatkov kršitelja v svojem predlogu ni navedel, pač pa je prekrškovni organ navedene osebne podatke kršitelja za namene izvedbe postopka o prekršku pridobil v okviru zbiranja dodatnih obvestil in dokazov o prekršku. IP zato ob upoštevanju zgoraj navedenega namena obveščanja predlagatelja postopka meni, da bi prekrškovni organ s tem, ko bi v svojem obvestilu predlagatelju neupravičeno posredoval tudi tiste osebne podatke kršitelja, ki jih predlagatelj v svojem predlogu ni navedel, pač pa jih je prekrškovni organ pridobil v okviru prekrškovnega postopka, lahko ravnal v neskladju z načelom najmanjšega obsega podatkov iz točke (c) člena 5
(1)Splošne uredbe. Predlagatelj postopka, ki se ne strinja z odločitvijo prekrškovnega organa o tem, da ne bo izdal odločbe oziroma vložil obdolžilnega predloga, lahko namreč pristojnemu organu, ki po zakonu nadzoruje delo prekrškovnega organa poda predlog, da vloži obdolžilni predlog pred sodiščem, praviloma tudi brez navedbe imena, priimka in naslova kršitelja. ZP-1 namreč vsebine takšnega predloga pristojnemu organu posebej ne določa, iz namena takšnega predloga pa izhaja, da mora predlog pristojnemu organu vsebovati zlasti razloge, zakaj se predlagatelj ne strinja z razlogi, zaradi katerih je prekrškovni organ sprejel svojo odločitev. IP meni, da pravice predlagatelja po pregledovanju in prepisovanju posameznih spisov zadeve same po sebi še ni mogoče enačiti oziroma neposredno povezovati z dolžnostjo prekrškovnega organa iz petega odstavka
  1. člena ZP-1, po kateri mora prekrškovni organ predlagatelja obvestiti o odločitvi, da ne bo izdal odločbe oziroma vložil obdolžilnega predloga in o razlogih za takšno svojo odločitev, saj gre pri tem za dva ločena instituta. ZP-1 v prvem odstavku
  2. člena glede pravice do pregledovanja in prepisovanja spisov v hitrem postopku o prekršku napotuje na smiselno uporabo določb Zakona o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 24/06, s sperm., v nadaljevanju ZUP), ki v prvem odstavku
  3. člena določa, da lahko spise zadeve pod nadzorom pooblaščene uradne osebe pregledujejo in prepisujejo stranke postopka, drugi odstavek
  4. člena ZUP pa določa, da ima pravico iz prejšnjega odstavka tudi vsakdo drug, ki verjetno izkaže, da ima od tega pravno korist (neposredno, na zakon ali drug predpis oprto osebna korist – drugi odstavek
  5. člena ZUP). Če gre za predlagatelja, ki je hkrati tudi oškodovanec, je treba glede njegovih pravic skladno z drugim odstavkom
  6. člena ZP-1 smiselno uporabljati določbe tega zakona o rednem sodnem postopku. Pregledovanje spisov v rednem sodnem postopku ureja
  7. člen ZP-1, ki v četrtem odstavku določa, da se sme oškodovancu odreči pregled in prepisovanje spisov in ogled predmetov, preden je bil zaslišan kot priča. Predlagatelj postopka se torej na podlagi določb
  8. in
  9. člena ZP-1 in
  10. člena ZUP sicer res lahko seznani z osebnimi in drugimi podatki ter dokazi, ki jih je prekrškovni organ pridobil v okviru postopka o prekršku, vendar pa takšna seznanitev iz prej navedenih razlogov po mnenju IP ne more biti izvedena v okviru in na podlagi pošiljanja obvestila predlagatelju o odločitvi, da prekrškovni organ ne bo izdal odločbe oziroma vložil obdolžilnega predloga in o razlogih za takšno svojo odločite. Predlagatelj postopka se namreč s takšnimi podatki in dokazi po mnenju IP lahko eventualno seznani pod pogoji in na način, kot ga ZP-1 in ZUP določata za pregledovanja in prepisovanja spisov zadeve, o čemer odloča pooblaščena uradna oseba prekrškovnega organa oziroma sodnik (odvisno v kateri fazi je postopek). Lep pozdrav, Pripravil: Jože Bogataj, namestnik informacijske pooblaščenke Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav., informacijska pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.