← Slovenija

Posredovanje osebnih podatkov naročnikov DURS-u s strani telefonskega operaterja - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov naročnikov DURS-u s strani telefonskega operaterja + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 27.09.2006 Številka: 092-4/2006/705 Kategorije:Telekomunikacije in pošta --> Kategorije: Telekomunikacije in pošta Spoštovani,Prejeli smo vaš dopis, ki ste ga Informacijskemu pooblaščencu 26.7.2006 posredovali po elektronski pošti. Hkrati se vam opravičujemo za zamudo, ki je nastala zaradi reševanja prednostnih zadev. V dopisu navajate, da je Davčna uprava RS, sklicujoč se na
  3. člen Zakona o davčnem postopku, pri vas, kot telefonskem operaterju, zaprosila za ime in priimek ter naslov določenega naročnika, katerega telefonsko številko vam je posredovala. Naročnik ni vpisan v javno dostopen imenik, zato tovrstne osebne podatke naročnika razkrivate le v primeru, da ne obstoji dvom o dopustnosti razkritja podatkov. Nadalje citirate
  4. člen Zakona o davčnem postopku ter sprašujete:»ali
  5. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZDavP-1-UPB2 ) pokriva tudi posredovanje tovrstnih osebnih podatkov, brez navedbe namena, potrebe, postopka, na katerega se zahteva nanaša?«Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  6. točke prvega odstavka
  7. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (UL RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (UL RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Zakon o elektronskih komunikacijah (Uradni list RS, št. 43/2004, v nadaljevanju: ZEKom) v
  9. odstavku
  10. člena določa, katere osebne podatke o svojih naročnikih lahko zbirajo operaterji, in sicer:
  11. priimek in ime oziroma firmo naročnika in njeno organizacijsko obliko;
  12. EMŠO – enotno matično številko občana;
  13. dejavnost naročnika na njegovo željo;
  14. naslov naročnika;
  15. naročniško številko;
  16. na željo naročnika akademski, znanstveni ali strokovni naziv naročnika;
  17. na podlagi plačila še dodatne podatke, če to želi naročnik in se s tem ne poseže v pravice tretjih oseb;
  18. davčno številko za fizično osebo ter davčno in matično številko za pravno osebo. Drugi odstavek istega člena nadalje določa namen, za katerega se zbrane podatke o naročnikih lahko uporablja in sicer za sklepanje, izvajanje, spremljanje in prekinitev naročniške pogodbe, zaračunavanje storitev in pripravo in izdajanje naročniških imenikov v skladu s tem zakonom. V skladu z
  19. členom ZEKom se podatki o naročnikih vpisujejo v javni imenik na podlagi njihove osebne privolitve. Samo dejstvo, da naročnik ne želi razkriti svojih osebnih podatkov z vpisom v javni register (telefonski imenik), pa po mnenju Informacijskega pooblaščenca operaterju še ne daje podlage, da bi zavrnil posredovanje naročnikovih osebnih podatkov davčnemu organu, kolikor le-ta v svoji zahtevi za posredovanje osebnih podatkov naročnika zasleduje namen, ki je določen v
  20. členu ZDavP-1-UPB2, kar utemeljujemo s sledečim:V skladu s
  21. členom Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91, 42/97, 60/00, 24/03 in 69/04) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Ista določba nadalje določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je v naprej predvidena in določno opredeljena v posameznem področnem zakonu. Kot izvedbo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi določbo
  22. člena ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju so natančneje določene v
  23. členu ZVOP-1, pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju pa so določene
  24. členu ZVOP-
  25. Delovanje Davčne uprave Republike Slovenije sodi v javnopravni sektor, za katerega pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov določa
  26. člen ZVOP-
  27. Ta med drugim tudi določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom pa se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. V
  28. členu ZVOP-1 je nadalje tudi določeno, da se osebni podatki lahko zbirajo le za določene in zakonite namene, ter se ne smejo nadalje obdelovati tako, da bi bila njihova obdelava v neskladju s temi nameni, če zakon ne določa drugače. ZVOP-1 v
  29. točki
  30. člena določa, da je osebni podatek katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Kot obdelavo osebnih podatkov ZVOP-1 v
  31. točki
  32. člena opredeljuje kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali, ki so pri ročni obdelavi zbirke osebnih podatkov namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje. Kot sredstva obdelave pa ista določba navaja, da je obdelava lahko ročna ali avtomatizirana.Z vidika določb 8.,
  33. in
  34. člena ZVOP-1 lahko operaterji telefonije uporabnikom osebnih podatkov razkrivajo, sporočajo ali dajejo na razpolago osebne podatke, ki so vsebovani njihovih registrih oziroma evidencah le, če je takšno razkrivanje določeno v zakonu (materialnem ali procesnem) ali pa obstaja kakšna druga pravna podlaga iz
  35. člena ZVOP-1.Davčni organi so, tako kot tudi drugi upravni organi, pri svojem delu dolžni spoštovati načelo materialne resnice, kot to določa
  36. člen Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 21/06 – uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZDavP-1-UPB2 ). V ta namen so dolžni ugotoviti vsa dejstva, ki so relevantna za presojo v zadevah, ki jih obravnavajo in se nanašajo na ugotavljanje davčne obveznosti posameznih davčnih zavezancev. Navedeno pomeni, da so v primeru dvoma o resničnosti dejstev, ki so relevantna za presojo upravičenosti oziroma pravilnosti obdavčitve npr. določenih fizičnih oseb, davčni organi dolžni preveriti vsa relevantna dejstva, ki so potrebna za ugotavljanje njihove morebitne davčne obveznosti. IV. poglavje ZDavP-1-UPB2 določa obveznost dajanja podatkov davčnemu organu za namene pobiranja davkov. V
  37. členu ZDavP-1- UPB2 je tako določeno, morajo osebe iz
  38. člena tega zakona ter druge osebe, ki so z zakonom pooblaščene, da vzpostavijo, vodijo in vzdržujejo zbirke podatkov, registre ali druge evidence, davčnemu organu dati na razpolago vse podatke, ki so potrebni za pobiranje davkov, ter omogočiti davčnemu organu vpogled v svojo dokumentacijo. Na razpolago morajo dati tudi vso dokumentacijo, ki jo vodijo in zbirke podatkov, ki jih vodijo v obliki registrov, evidenc ali zbirov podatkov, ne glede na to ali so z zakonom predpisane kot obvezne, in informacije, ki so pomembne pri odmeri davka, vključno s svojo davčno številko in davčnimi številkami drugih oseb, s katerimi morajo razpolagati v skladu s tem zakonom ali zakonom o obdavčenju.
  39. odstavek
  40. člena pa še določa, da davčni organ pridobiva podatke v skladu s prvim dostavkom tega člena: avtomatično, če je tak način dajanja podatkov in vrsta zahtevanih podatkov določena s tem zakonom, zakonom, ki ureja davčno oziroma carinsko službo, in zakonom o obdavčenju, ali na pisno zahtevo, če ni s tem zakonom drugače določeno.Navedeni
  41. člen ZDavP-1-UPB2 tako daje davčnim organom neposredno pravno (zakonsko) podlago, da od telefonskih operaterjev zahteva vse podatke, ki se nahajajo v njihovih registrih oziroma drugih evidencah in katere potrebuje za pobiranje davkov. Navedena določba tako opredeljuje tudi »zakoniti« namen zbiranja podatkov in sicer lahko davčni organi zbirajo posamezne osebne podatke za »namene pobiranja davkov«. V svoji zahtevi za pridobitev osebnih podatkov zavarovancev pa se mora davčni organ sklicevati na pravno podlago in zakoniti namen, kot je opredeljen v veljavnih davčnih predpisih. Če te zakonske podlage davčni organ ne navede, osebnih podatkov upravljavec zbirke podatkov ne sme izročiti, saj bi sicer kršil ZVOP-
  42. Ob tem pa je potrebno poudariti, da davčni organ v svoji zahtevi ne sme določneje opredeliti postopka, v zvezi s katerim potrebuje zahtevane informacije, saj bi s tem sam kršil »davčno tajnost«. Pooblaščenec pa opozarja še na
  43. odstavek
  44. člena ZVOP-1, ki določa sledljivost posredovanih podatkov. Upravljavec osebnih podatkov mora za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.Zaključek: Ne glede na namen zbiranja osebnih podatkov naročnikov telefonskih storitev, kot je opredeljen v
  45. členu ZEKom, je Informacijski pooblaščenec mnenja, da sama okoliščina, da posamezni naročniki telefonskih storitev niso dali soglasja k vpisu svojih osebnih podatkov v javno dostopen telefonski imenik, ne more prevladati nad zakonitim interesom države na področju pobiranja davkov. To pomeni, da je po našem mnenju telefonski operater davčnim organom, na njihovo zahtevo ter ob obveznem sklicevanju na ustrezno pravno podlago, v tem primeru na namen iz
  46. člena ZDavP-1-UPB2, dolžan posredovati tudi osebne podatke tistih naročnikov, ki niso dali soglasja k vpisu osebnih podatkov v javni imenik.Upamo, da smo vam s tem mnenjem odgovorili na zastavljeno vprašanje. V primeru morebitnih nejasnosti ali dodatnih vprašanj, nas pokličite na tel. št. 01 230 97 30.S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.