← Slovenija

Posredovanje osebnih podatkov o izobraževanju SURS-u - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov o izobraževanju SURS-u + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 14.06.2007 Številka: 0712-503/2007/2 Kategorije:Statistika in raziskovanje --> Kategorije: Statistika in raziskovanje Spoštovani, prejeli smo vaš dopis v zvezi s posredovanjem podatkov Statističnemu uradu Republike Slovenije. V njem navajate, da ste na Državni izpitni center prejeli dopis Statističnega urada Republike Slovenije, v katerem vas obveščajo, da zbirajo podatke o srednješolskem izobraževanju mladine in odraslih, med katere sodijo tudi podatki o načinu zaključka šolanja dijakov in odraslih v posameznih izobraževalnih programih. Navajate, da vaš način zbiranja podatkov v veliki meri ustreza njihovim potrebam, zato želijo da bi jim RIC posredoval podatke, ki jih zbirajo in obdelujejo. V vašem dopisu navajate tudi pravne podlage za posredovanje teh podatkov. Na Statističnem uradu RS bi po vaših besedah za posameznega kandidata želeli pridobiti njegovo ime in priimek, EMŠO, šolo, na kateri je opravljal maturo, in dosežen uspeh na maturi. Zanima vas, ali na podlagi navedenih zakonskih podlag posredujete naštete osebne podatke posameznega kandidata Statističnemu uradu RS. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. točke prvega odstavka
  3. člen ZVOP-1 ter
  4. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje. Osebni podatek je v skladu s
  5. tč.
  6. člena ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Zbirka osebnih podatkov je v skladu s
  7. tč.
  8. člena ZVOP-1 vsak strukturiran niz podatkov, ki vsebuje vsaj en osebni podatek, ki je dostopen na podlagi meril, ki omogočajo uporabo ali združevanje podatkov, ne glede na to, ali je niz centraliziran, decentraliziran ali razpršen na funkcionalni ali geografski podlagi; strukturiran niz podatkov je niz podatkov, ki je organiziran na takšen način, da določi ali omogoči določljivost posameznika. Upravljavec osebnih podatkov je v skladu s
  9. tč.
  10. člena ZVOP-1 fizična ali pravna oseba ali druga oseba javnega ali zasebnega sektorja, ki določa namene in sredstva obdelave osebnih podatkov oziroma oseba, določena z zakonom, ki določa tudi namene in sredstva obdelave. Splošna pravna podlaga za dopustno obdelavo osebnih podatkov je navedena v
  11. odstavku
  12. člena ZVOP-1 in določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če njihovo obdelavo in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Naslednji odstavek istega člena določa, da mora biti namen obdelave določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Pravne podlage za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju (kamor spada tudi Državni izpitni center, v nadaljevanju RIC) so določene v
  13. čl. ZVOP-1, ki določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika (
  14. odst.).
  15. odst.
  16. člena ZVOP-1 določa, da lahko nosilci javnih pooblastil obdelujejo osebne podatke tudi na podlagi osebne privolitve posameznika brez podlage v zakonu, kadar ne gre za izvrševanje njihovih nalog kot nosilcev javnih pooblastil. Zakon o državni statistiki (Uradni list RS, št. 45/1995 in 09/2001, v nadaljevanju ZStat) v
  17. členu predpisuje, da mora Statistični urad Republike Slovenije (v nadaljevanju: SURS) pripraviti letne in srednjeročne programe statističnih raziskovanj. Glede na določbe
  18. člena ZStat statistično raziskovanje obsega zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, analiziranje in izkazovanje podatkov o pomembnih množičnih pojavih z ekonomskega, demografskega in socialnega področja ter problematike varstva okolja in naravnih virov. Program statističnih raziskovanj izvajajo SURS in pooblaščeni izvajalci. V
  19. členu ZStat je med drugim določeno, da ima SURS zaradi izvajanja programa statističnih raziskovanj pravico zbirati podatke iz vseh obstoječih virov. Pri zbiranju podatkov morajo SURS in pooblaščeni izvajalci poskrbeti, da so poročevalske enote (glede na
  20. odstavek
  21. člena ZStat so poročevalske enote nosilci uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov ter fizične in pravne osebe, ki so s programom statističnih raziskovanj določeni kot dajalci podatkov) seznanjene: – z namenom, obsegom in načinom zbiranja podatkov; – z obveznostjo ali neobveznostjo poročanja; – s pravicami in obveznostmi oseb, ki zbirajo podatke; – s pomenom in vsebino registrskih in drugih identifikacijskih oznak; – da je zagotovljena zaupnost zbranih statističnih podatkov, ki se uporabljajo samo za statistične namene; – z možnostjo pridobitve dodatnih podatkov o namenu in vsebini statističnega raziskovanja v katerem poročevalska enota sodeluje, pri SURS oziroma pooblaščenem izvajalcu statističnega raziskovanja. V
  22. členu ZStat je določeno, da za racionalno izvajanje dejavnosti državne statistike SURS in pooblaščeni izvajalci uporabljajo individualne podatke z identifikacijo iz različnih uradnih in drugih administrativnih zbirk podatkov javnega in zasebnega sektorja (evidence, registri, baze podatkov ipd.), ki se vodijo na podlagi zakona ali pisne privolitve posameznika. Registrski organi so dolžni SURS in pooblaščenim izvajalcem v skladu z zakonom brezplačno posredovati vse zahtevane podatke. Statistično raziskovanje o srednješolskem izobraževanju mladine in Statistično raziskovanje o srednješolskem izobraževanju odraslih predstavljata le dve izmed številnih raziskovanj, ki jih izvaja SURS v skladu s programom statističnega raziskovanja. Letni program statističnih raziskovanj za leto 2007 (Ur. l. RS, št. 130/06, v nadaljevanju LPRS2007) vsebuje natančen pregled statističnih raziskovanj, ki se izvajajo v skladu z ZStat. Statistično raziskovanje o srednješolskem izobraževanju mladine in Statistično raziskovanje o srednješolskem izobraževanju odraslih spadata med redne naloge, ki jo izvaja SURS. V LPRS2007 je določeno, da se z omenjenima raziskavama ugotavlja vključenost mladine oziroma odraslih v različne programe srednješolskega izobraževanja, za pridobitev nižje ali srednje poklicne, srednje tehniške oz. strokovne ter srednje splošne izobrazbe. V okviru raziskovanja se zbirajo naslednji podatki: - pri statističnem raziskovanju o srednješolskem izobraževanju mladine: podatki o vrsti šol, oddelkih; dijaki po spolu, vzgojno-izobraževalnih programih, letnikih in uspešnosti, letih starosti, občini stalnega prebivališča, šolski prehrani in učenju tujih jezikov, zaključku izobraževanja, o dijakih s posebnimi potrebami, nekatere podatke o pedagoškem osebju. - pri statističnem raziskovanju o srednješolskem izobraževanju odraslih: podatki o vrsti organizacij, ki izvajajo srednješolsko izobraževanje odraslih, o oddelkih in udeležencih po spolu, izobraževalnih programih, uspešnosti, vključenosti in uspešnosti brezposelnih v izobraževanje, zaključku izobraževanja, starostnih razredih, učenju tujih jezikov, občini stalnega prebivališča, nekatere podatke o pedagoškem osebju. Raziskavi sta namenjeni spremljanju stanja na področju srednješolskega izobraževanja. Podatke zanju morajo dati srednje šole za mladino in SURS preko Ministrstva za šolstvo, za prvo raziskavo, ter srednje šole in druge organizacije, ki izvajajo srednješolsko izobraževanje odraslih za pridobitev javno veljavne stopnje izobrazbe in Ministrstvo za šolstvo in šport, za drugo raziskavo. Zakon o maturi (Uradni list RS, št. 1/2007, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju: ZMat-UPB1) pa v
  23. odst.
  24. člena določa, da RIC vodi naslednje evidence: - Evidenca kandidatov, ki opravljajo splošno oziroma poklicno maturo, - Evidenca zunanjih ocenjevalcev, - Evidenca članov Državne komisije za splošno oziroma poklicno maturo in članov državnih predmetnih komisij za splošno in poklicno maturo, - Evidenca kandidatov, ki opravljajo zaključni izpit. Evidenca kandidatov splošne in poklicne mature, v skladu s
  25. odst.
  26. člena ZMat-UPB1, vsebuje: – ime in priimek dijaka, spol, datum, kraj, občino in državo rojstva, prebivališče, enotno matično številko občana in predhodno pridobljeno izobrazbo; – splošni učni uspeh v tretjem in četrtem letniku ter uspeh pri maturitetnih predmetih v tretjem in četrtem letniku oziroma na maturitetnem in poklicnem tečaju; – točkovno oceno, oceno maturitetnih predmetov in splošni uspeh pri maturi. Za kandidate s posebnimi potrebami in kandidate, ki opravljajo maturo v dveh delih, Državni izpitni center zbira še naslednje podatke: – program vzgoje in izobraževanja, v katerega je bil kandidat vključen; – strokovno mnenje komisije o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami o vrsti in stopnji otrokove motnje, ovire oziroma pomanjkljivosti; – zdravniška potrdila in mnenja, na podlagi katerih se odloča, ali lahko kandidat opravlja maturo v dveh delih. Evidenca kandidatov, ki opravljajo zaključni izpit, v skladu s
  27. odst.
  28. člena ZMat-UPB1, vsebuje: – ime in priimek kandidata, spol, datum, kraj in državo rojstva, prebivališče, enotno matično številko občana in predhodno izobrazbo; – splošni uspeh ter uspeh pri zaključnem izpitu; – oceno pri predmetih, ki jih je opravljal na zaključnem izpitu.
  29. člen ZMat-UPB1 v
  30. odst. določa, da RICic osebne podatke iz evidenc zbira, obdeluje, shranjuje in posreduje šolam, ministrstvu, pristojnemu za šolstvo ter univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom za izvedbo in analizo mature ter izvedbo vpisa v višje in visoko šolstvo. Po določbi
  31. odst. istega člena, pa se smejo pri izdelavi statističnih in drugih analiz, osebni podatki uporabiti in objaviti tako, da identiteta kandidata oziroma zunanjega ocenjevalca ni razvidna. Na podlagi povedanega Pooblaščenec ugotavlja, da RIC ni poročevalska enota iz
  32. odstavka
  33. člena ZStat, saj v LPRS2007 ni uvrščena med subjekte, ki so dolžni SURS-u posredovati podatke. Kljub temu pa je Pooblaščenec mnenja, da SURS lahko pridobiva osebne podatke, ki jih naštevate v vašem dopisu, na podlagi splošne določbe iz
  34. člena ZStat (generalna klavzula). Na podlagi te določbe je RIC kot registrski organ dolžan SURS-u v skladu z zakonom brezplačno posredovati zahtevane podatke iz uradnih zbirk, ki jih vodite na podlagi zakona, in ki jih SURS potrebuje za racionalno izvajanje državne statistike. Določba se, ko govori o individualnih podatkih z identifikacijo, ne omejuje na posamezne vrste osebnih podatkov, zato lahko SURS na podlagi take splošne določbe
  35. člena od vas zahteva katerekoli podatke iz uradnih zbirk, ki jih vodite na podlagi ZMat-UPB1, torej tudi podatke, ki jih navajate v vašem dopisu. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav. pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.