Posredovanje osebnih podatkov o zakonitem zastopniku + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.12.2011 Številka: 0712-1/2011/3411 Kategorije:Zavarovalništvo --> Kategorije: Zavarovalništvo Prejeli smo vašo elektronsko pošto, v kateri nas prosite za mnenje glede posredovanja osebnih podatkov zavarovalnici. S strani zavarovalnice ste prejeli zahtevo za posredovanje podatkov o zakonitem zastopniku mladoletnega dediča njihove preminule dolžnice. Želijo namreč uveljavljati regresni zahtevek zoper navedenega dediča. Pri zahtevku so predložili potrdilo o pravnomočnosti sklepa o izvršbi proti pokojnici zaradi izterjave določenega zneska. Prav tako so predložili sklep o dedovanju, iz katerega izhaja, da je mladoletnik dedič polovice zapuščine pokojnice, druga polovica pa je pripadla polnoletni osebi. Izvršbe ne morejo voditi zoper mladoletnika, če nimajo podatkov o njegovem zakonitem zastopniku. Iz Zakona o izvršbi in zavarovanju ne izhaja, da bi morali zavarovalnici kot upniku posredovati tudi podatek o zakonitem zastopniku, določa le, da lahko vse podatke, potrebne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka pridobi sodišče. Zanima vas, ali je upnik upravičen do obdelave podatkov o zakonitem zastopniku mladoletnega dediča, ali pa je do teh podatkov upravičeno samo sodišče. Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena ZVOP-1 ter
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Dedič velja glede na veljavno zakonodajo za novega dolžnika v izvršilnem postopku, če je podedoval premoženje, na katerega se nanaša sklep o izvršbi. V takem primeru se torej izvršilni postopek nadaljuje zoper dediča. Ker pa gre za mladoletnega dediča, se zoper njega postopek lahko vodi le, če ga zastopa njegov zakoniti zastopnik. Če zavarovalnica vloži vlogo zoper mladoletnega dolžnika, lahko sodišče samo pridobi podatke o njegovem zakonitem zastopniku na podlagi
- člena ZIZ. Vendar pa ne ZIZ ne ZPP sodišču ne nalagata pridobivanja teh podatkov. V konkretnem primeru je najbolj smotrno, da zavarovalnica za podatke o zakonitem zastopniku dolžnika zaprosi preko odvetnika, ki lahko te podatke zahteva na podlagi
- člena Zakona o odvetništvu. Na drugi strani bi radi opozorili, da so po
- členu Zakona o dedovanju, v primeru, da je več dedičev, ti nerazdelno odgovorni za zapustnikove dolgove, in sicer vsak do višine vrednosti svojega dednega deleža, ne glede na to, ali je delitev dediščine že izvršena ali ne. Tako lahko upnik zahtevek naperi tudi le zoper enega od dedičev. O b r a z l o ž i t e v: Skladno z določbami
- člena ZVOP-1, se osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodijo tudi upravne enote) lahko obdelujejo (torej tudi posredujejo), če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Zakon o zavarovalništvu (Ur. l. RS, št. 64/94, v nadaljevanju ZZav), na katerega se je sprva sklicevala zavarovalnica, v
- členu določa, da zavarovalnice in Slovenski zavarovalni biro zbirajo, obdelujejo, shranjujejo, posredujejo in uporabljajo osebne podatke, potrebne za sklepanje zavarovanj in za likvidacijo škod, ki izvirajo iz zavarovanj po tem zakonu, v skladu z zakonom o varstvu osebnih podatkov in posebnimi predpisi o zbirkah podatkov s področja zavarovanja. Med osebnimi podatki, ki so navedeno v
- členu ZZav pa ni navedenega podatka o pravnih naslednikih zavarovalcev. Glede na vaš dopis in dopis zavarovalnice Pooblaščenec sklepa, da je dolžnica zavarovalnice umrla po tem, ko je sklep o izvršbi že postal pravnomočen, sicer bi postopek sodišče verjetno na podlagi
- člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZIZ) prekinilo. Ker pa sta premoženje dolžnice podedovala dediča, sta s sprejemom dediščine podedovala tudi obveznosti, ki izvirajo iz tega premoženja. Kot namreč izhaja iz določbe
- člena Zakona o dedovanju (Ur. l. SRS, št. 15/1976 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZD) je dedič odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Kot izhaja iz četrtega odstavka
- člena ZIZ, v primeru, ko pride do spremembe dolžnika po vložitvi predloga za izvršbo, se izvršba nadaljuje zoper novega dolžnika, ki jo mora prevzeti v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Vendar pa mora za spremembo dolžnika upnik z javno ali po zakonu overjeno listino oz. s pravnomočno odločbo, izdano v pravdnem postopku dokaže, da je bila terjatev prenesena ali je na drug način prešla nanj. V konkretnem primeru ima upnik (zavarovalnica) sklep o dedovanju, ki je javna listina in s katero torej upnik lahko izkazuje svojo upravičenost do nadaljevanja izvršilnega postopka zoper novega dolžnika – dediča. Novi dolžnik mora, v skladu z že navedeno določbo ZIZ, prevzeti izvršbo v tistem stanju, v katerem je, ko vstopi vanjo. Zavarovalnica lahko torej, če gre za dolg, ki izvira iz premoženja pokojnice, ki ga je podedoval dedič, šteje dediča za dolžnika in nadaljuje izvršilni postopek zoper njega. Tiste njegove osebne podatke, ki jih potrebuje, lahko pridobi na podlagi
- člena ZIZ, ki ga navajate tudi sami. Vendar pa
- člen ZIZ zavarovalnici ne daje pravne podlage za pridobivanje osebnih podatkov zastopnika dolžnika. Ker je dolžnik v konkretnem primeru mladoleten, je namreč treba upoštevati tudi določbe v zvezi z zastopanjem mladoletnih oseb. ZIZ sicer ne vsebuje določb o zastopanju mladoletnikov, vendar pa v
- členu napotuje na smiselno uporabo določb zakona o pravdnem postopku, če ni v tem ali v kakšnem drugem zakonu drugače določeno. Zakon o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZPP) v prvem odstavku
- člena določa, da stranko, ki nima pravdne (oz. procesne) sposobnosti, zastopa njen zakoniti zastopnik. ZPP pa (tako kot ZIZ) zavarovalnici kot upniku (tožeči stranki) ne daje pravne podlage za pridobivanje podatkov o zakonitem zastopniku mladoletnega dolžnika (tožene stranke). Pooblaščenec zato meni, da je edini način, da pridobi navedene podatke preko sodišča – da torej sodišče od upravne enote zahteva podatke o zakonitem zastopniku dolžnika. Sodišče ima namreč pravno podlago za pridobivanje teh podatkov v drugem odstavku
- člena ZIZ. Vendar pa ZPP v
- členu določa, da mora sodišče med postopkom ves čas po uradni dolžnosti paziti, ali je tisti, ki nastopa kot stranka, lahko pravdna stranka in ali je pravdno sposoben, ali zastopa pravdno nesposobno stranko njen zakoniti zastopnik, in ali ima zakoniti zastopnik posebno dovoljenje, kadar je to potrebno, in ali stranko zastopa pooblaščenec, določen v tretjem odstavku
- člena tega zakona oziroma v tretjem odstavku
- člena tega zakona. Če sodišče ugotovi, da tisti, ki nastopa kot stranka, ne more biti pravdna stranka, pa se da ta pomanjkljivost odpraviti, v skladu s prvim odstavkom
- člena ZPP zahteva od tožeče stranke, naj popravi v tožbi, kar je treba, ali ukrene kaj drugega, da se postopek lahko nadaljuje z osebo, ki je lahko pravdna stranka. Če bi torej zavarovalnica kot upnik zahtevala nadaljevanje izvršbe zoper pravdno nesposobnega dolžnika (mladoletnega dediča), bi ji sodišče moralo tožbo vrniti in naložiti, naj jo dopolni z imenom in naslovom dolžnikovega zakonitega zastopnika. Če vloga zavarovalnice ne bi bila ustrezno dopolnjena, bi sodišče v skladu s petim odstavkom
- člena ZPP, vlogo zavrglo. Ne ZIZ ne ZPP torej sodišču ne nalagata, da samo pridobiva podatke o zakonitem zastopniku dolžnika/tožene stranke, temveč je ta dolžnost naložena upniku/tožeči stranki. Pooblaščenec zato glede na vse navedeno ugotavlja, da je v konkretnem primeru najbolj smotrno pridobiti podatke preko odvetnika. V skladu z določbami
- člena Zakona o odvetništvu (Ur. l. RS, št. 18/93 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju ZOdv) so namreč ne glede na določbe drugih zakonov, ki določajo posredovanje osebnih podatkov upravljavcem osebnih podatkov in uporabnikom osebnih podatkov, državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika. Če bi torej odvetnik zavarovalnice predložil zahtevo po posredovanju podatkov o zakonitem zastopniku dediča, pri čemer bi s sklepom o dedovanju in pravnomočnim sklepom o izvršbi izkazoval, da je dedič tudi dolžnik zavarovalnice, bi imel pravno podlago pridobiti te podatke. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026