Posredovanje osebnih podatkov odpuščenih delavcev svetu delavcev - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov odpuščenih delavcev svetu delavcev + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 29.07.2014 Številka: 0712-1/2014/2614 Kategorije:Delovna razmerja --> Kategorije: Delovna razmerja Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2014 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da ste v skladu z 91 čl. Zakona o sodelovanju delavcev pri upravljanju (Ur. l. RS, št. 42/2007, v nadaljevanju ZDSU) dolžni pred sprejemom odločitev glede statusnih in kadrovskih vprašanj družbe obveščati svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje. Sindikat oz. svet delavcev si razlaga navedene določbe v smislu, da od delodajalca zahteva osebne podatke delavcev (celoten seznam imen in priimkov), ki jim bo oz. jim je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi. Temu stališču nasprotujete in menite, da se je potrebno s sindikatom oz. svetom delavcev posvetovati le o strategiji odpuščanja, številu odpuščanja, obveščanjem itd. Sprašujete nas, ali je v primeru (nameravane) odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga sindikat oz. svet delavcev upravičen do podatkov (imena in priimki) o odpuščenih delavcih tudi v primeru, da ti tega niso zahtevali? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
5. tč.
6. odst.
7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
8. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. V ZDSU Pooblaščenec ni našel pravne podlage, ki bi nalagala delodajalcu posredovanje seznama imen in priimkov odpuščenih delavcev svetu delavcev brez predhodnega soglasja odpuščenih delavcev. Po mnenju Pooblaščenca dostop do navedenih podatkov s strani sveta delavcev predstavlja prekomerno obdelavo osebnih podatkov, ki je v nasprotju s samim namenom obdelave osebnih podatkov, kakor tudi z načelom sorazmernosti, ki določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni, glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo (
9. čl. ZVOP-1). Mnenje bi bilo drugačno, če bi bil seznam imen in priimkov odpuščenih delavcev posredovan v soglasju z vsemi delavci na seznamu ali pa v primeru predhodnega dogovora; npr. na ravni kolektivne pogodbe dejavnosti oziroma podjetja. V skladu z
10. čl. Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91 s spremembami in dopolnitvami, v nadaljevanju Ustava RS) je zagotovljeno varstvo osebnih podatkov ter prepovedana uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon, vsakdo pa se ima pravico seznaniti z zbranimi osebnimi podatki, ki se nanašajo nanj ter pravico do sodnega varstva ob njihovi zlorabi. To pomeni, da je v skladu z Ustavo RS dovoljena tista obdelava osebnih podatkov, ki je vnaprej predvidena in določno opredeljena v posameznem (področnem) zakonu. Kot izpeljavo navedenega ustavnega določila lahko razumemo tudi
11. čl. ZVOP-1, ki na splošno določa, da se lahko osebni podatki obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon, ki določa tudi namen obdelave osebnih podatkov ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika, ki pa mora biti predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. ZVOP-1 tako dovoljuje obdelavo osebnih podatkov tudi na podlagi pisne privolitve posameznika, vendar pa mora biti v tem primeru posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov, ki mora biti ustavno in zakonsko dopusten, obdelovati pa se sme le tiste osebne podatke, ki so primerni in nujno potrebni za uresničitev opredeljenega namena in ne pomenijo neupravičenega posega v zasebnost in dostojanstvo posameznika. Obdelovanje osebnih podatkov je glede na določilo
12. tč.
13. čl. ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, ki so avtomatizirano obdelani ali ki so pri ročni obdelavi del zbirke osebnih podatkov ali so namenjeni vključitvi v zbirko osebnih podatkov, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpis, urejanje, shranjevanje, prilagajanje ali spreminjanje, priklicanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago, razvrstitev ali povezovanje, blokiranje, anonimiziranje, izbris ali uničenje; obdelava je lahko ročna ali avtomatizirana (sredstva obdelave). Osebni podatek je v skladu s
14. točko
15. čl. ZVOP-1 katerikoli podatek, ki se nanaša na posameznika, ne glede na obliko, v kateri je izražen. Posameznik pa je glede na
16. tč. istega člena določena ali določljiva fizična oseba, na katero se nanaša osebni podatek. Pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov v zasebnem sektorju je podrobno urejena v
17. čl. ZVOP-1, ki v
18. odst. določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Ne glede na navedeno pa se lahko v skladu z
19. odst.
20. čl. ZVOP-1 v zasebnem sektorju obdelujejo osebni podatki, če je obdelava osebnih podatkov potrebna in primerna za izvedbo pogajanj za sklenitev pogodbe ali za izpolnjevanje pogodbe. Zaradi varstva delavca, ki je v razmerju do delodajalca zagotovo šibkejša stranka, je zakonodajalec delovno pravno področje specialno uredil z Zakonom o evidencah na področju dela in socialne varnosti (Ur. l. RS, št. 42/2002, v nadaljevanju ZEPDSV) in z Zakonom o delovnih razmerjih (Ur. l. RS, št. 21/2013, v nadaljevanju ZDR-1), v katerih je določno opredelil, katere osebne podatke delavcev lahko delodajalec obdeluje, in ne dopušča avtonomije strank v smislu, da bi delodajalec lahko od delavca zahteval katerekoli osebne podatke, niti da bi jih obdeloval v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. V danem primeru gre za osebne podatke, s katerimi delodajalec razpolaga v skladu z zgoraj navedeno zakonodajo. Vendar pa se postavi vprašanje širine obdelave teh podatkov. V skladu z
21. čl. ZDR-1 delodajalec namreč lahko te osebne podatke zbira, obdeluje, uporablja in dostavlja tretjim osebam samo v okviru zakonske podlage oziroma v okviru potrebe za uresničevanje pravic in obveznosti iz delovnega razmerja ali v zvezi z delovnim razmerjem. Seveda pa se postavi vprašanje, ali je gornji zakonski določbi zadoščeno, če se seznam imen in priimkov odpuščenih delavcev posreduje svetu delavcev brez kakršnegakoli vnaprejšnjega dogovora oz. soglasja, in ali je tovrstno posredovanje osebnih podatkov tudi v skladu s predpisi, ki urejajo varstvo osebnih podatkov. Pooblaščenec ocenjuje, da tovrstno posredovanje osebnih podatkov ustreza določbi
22. čl. ZDR-1 pod pogojem, da je bilo v naprej dogovorjeno npr. s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti ali pa v okviru delodajalca samega (med delodajalcem in delavci). Izpostavili ste vprašanje pravne podlage v ZDSU. Konkretizacijo substrata navedenega
23. čl. predstavljata
24. in
25. čl. ZDSU, ki določata v katerih primerih gre za kadrovska vprašanja družbe v zvezi s katerimi mora delodajalec predhodno obveščati svet delavcev in zahtevati skupno posvetovanje ter da pomeni posvetovanje seznanitev sveta delavcev o predvidenih odločitvah. V šesti alineji
26. čl. ZDSU je opredeljen primer zmanjšanja števila delavcev, iz česar pa ni mogoče sklepati na obstoj delodajalčeve obveznosti posredovanja osebnih podatkov odpuščenih delavcev svetu delavcev.
27. odst.
28. čl. ZDSU govori namreč o potrebnih informacijah, ki jih mora delodajalec posredovati svetu delavcev najmanj 30 dni pred sprejemom odločitve. V predmetni zadevi gre redne odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov, kar pomeni, da razlog odpustitve ne izhaja iz ravnanja posameznega delavca, temveč iz prenehanja potreb po opravljanju določenega dela zaradi ekonomskih, organizacijskih, tehnoloških, strukturnih ali podobnih razlogov na strani delodajalca. Posledično je mogoče v konkretnem primeru ugotoviti, da predstavlja potrebno informacijo samo število zmanjšanja delavcev in ne poimenski seznam Pooblaščenec zato ocenjuje, da za konkretni primer v ZDSU ni pravne podlage, ki bi nalagala delodajalcu posredovanje seznama imen in priimkov odpuščenih delavcev svetu delavcev brez predhodnega soglasja odpuščenih delavcev. Prijazen pozdrav, Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026