← Slovenija

Posredovanje osebnih podatkov odvetniku na podlagi 10. člena ZOdv - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov odvetniku na podlagi

  1. člena ZOdv + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
  3. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 20.09.2009 Številka: 0712-425/2009/2 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec je dne
  5. 2009 prejel vaše zaprosilo za mnenje, v katerem pojasnjujete, da ste kot center za socialno delo, zaradi neurejenih družinskih razmer po uradni dolžnosti uvedli določen postopek v korist šestnajstletnega otroka. Mati otroka živi v tujini in se je z dopisom obrnila na center (in posledično center nanjo), tako da center razpolaga z njenim naslovom prebivališča. Sedaj se je na vas obrnil odvetnik, ki zastopa očeta mladoletnega otroka. S sklicevanjem na
  6. člen Zakona o odvetništvu (ZOdv) vas prosi, da mu posredujete podatke o materi, in sicer »ime in priimek, prebivališče in druge osebne podatke, ki so vam znani«. Odvetnik se je izkazal s pooblastilom in še navedel, da podatke potrebuje zaradi uveljavljanja pravic očeta, ki jih ZZZDR predvideva v zvezi z izvajanjem roditeljske pravice. Zanima vas, ali ste podatke dolžni posredovati. Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju na podlagi
  7. točke prvega odstavka
  8. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 - UPB; ZVOP-1) ter
  9. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Odvetnik je pod pogoji iz
  10. člena ZOdv upravičen pridobiti podatek o osebnem imenu in prebivališču matere, s katerim razpolaga CSD. * * * Druge osebne podatke, ki se nanašajo na mater, je odvetnik na podlagi
  11. člena ZOdv upravičen pridobiti, pod pogojem: - da s primerno stopnjo določnosti pojasni, katere osebne podatke želi pridobiti in - da izkaže potrebnost teh podatkov za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi. * * * V obeh primerih je zahtevo odvetnika mogoče izjemoma zavrniti, če bi bilo razkritje podatka v nasprotju z varstvom koristi otroka, vodilom, ki mu je CSD dolžan slediti v skladu z ZSV in ZZZDR ter Konvencijo o otrokovih pravicah. O b r a z l o ž i t e v:
  12. Pravne podlage ZOdv v
  13. členu določa, da so državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti ter nosilci javnih pooblastil dolžni brez privolitve posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, brezplačno dati odvetniku podatke, ki jih potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi in to v roku 15 dni od dneva, ko prejmejo pisno zahtevo odvetnika (prvi odstavek). Odvetnik te pravice nima, če gre za osebne podatke, ki so na podlagi posebnih zakonskih določb dostopni le pooblaščenim organom (drugi odstavek). Iz definicij pojmov »osebni podatek«, »posameznik«, »obdelava osebnih podatkov« in »zbirka osebnih podatkov« v
  14. členu ZVOP-1 izhaja, da se določbe ZVOP-1 uporabljajo, če gre za osebne podatke, ki so vezani na zbirko osebnih podatkov, tj. da izhajajo iz zbirke osebnih podatkov, ali da so namenjeni vključitvi vanjo.
  15. Osebno ime in naslov prebivališča Razlogi za dopustnost oziroma obveznost posredovanja osebnega imena in naslova prebivališča matere so: zahteva odvetnika (tako kot ste jo opisali) je z vidika pogojev po
  16. členu Zakona o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93, 24/01, 54/08 in 35/09; ZOdv) popolna, saj je odvetnik dovolj natančno navedel pravno podlago, način posredovanja osebnih podatkov, vrsto zahtevanih osebnih podatkov ter razloge (namen), ki utemeljujejo potrebnost osebnih podatkov za »opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi«; zahtevana osebna podatka ne spadata med podatke, na katere se nanaša obveznost varovanja poklicne skrivnosti, zaradi česar omejitev iz drugega odstavka
  17. člena ZOdv ne pride v poštev; določbe
  18. člena ZOdv se ne navezujejo na zbirko osebnih podatkov v smislu
  19. člena ZVOP-1 oziroma povedano drugače, odvetnik je upravičen do osebnih podatkov neodvisno od vprašanja, ali se osebni podatki nahajajo v zbirki osebnih podatkov matere ali ne.
  20. Drugi podatki Informacijski pooblaščenec ocenjuje, da zahteva odvetnika v delu, ki se nanaša na pridobitev »drugih osebnih podatkov, ki so vam znani« ni popolna, saj: je zahteva formulirana preširoko, ker odvetnik ni dovolj konkretno ali vsaj opisno pojasnil vrste želenih osebnih podatkov (npr. druge kontaktne podatke, podatke o zaposlitvi, podatke o zdravstvenem stanju, podatke o stikih z otrokom, podatke o preživljanju otroka, podatke o trenutnih odnosih z otrokom, podatke o vloženih vlogah na CSD …); ni mogoče ugotoviti namena uporabe teh podatkov oziroma ni mogoče ugotoviti, ali so ti podatki potrebni za opravljanje odvetniškega poklica v posamični zadevi (npr. za potrebe ugotovitve izpolnjevanja zakonskih obveznosti matere nasproti otroku, za potrebe vložitve predloga za razvezo zakonske zveze, za potrebe izterjave preživninskih obveznosti, za potrebe prizadevanja za ponovno vzpostavitev življenjske skupnosti, za potrebe vložitve predloga za odvzem roditeljske pravice…).Z zahtevo po izkazu potrebnosti podatkov v posamični zadevi je v določbo prvega odstavka
  21. člena ZOdv vgrajeno načelo sorazmernosti in je pogoj za zakonito posredovanje osebnih podatkov.
  22. Možnost omejitve pravic odvetnika Odvetnik pri izvrševanju pravice do seznanitve z osebnimi podatki tretjih oseb ni neomejen. Relativnost obravnavane pravice, ki jo je mogoče utemeljiti z dejstvom, da v določenih življenjskih primerih (torej izjemoma!) nekatere otrokove pravice prevladajo nad pravico odvetnika ali staršev, izhaja iz: - prvega odstavka
  23. člena Zakona o socialnem varstvu (Uradni list RS, št. 3/07 – drugo uradno prečiščeno besedilo; ZSV) v povezavi s 105., 106., 114.,
  24. in
  25. členom Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 15/76, 1/89 in Uradni list RS, št. 64/01 in 16/04; ZZZDR). CSD je namreč v teh postopkih dolžan zasledovati otrokovo korist. - prvega odstavka
  26. člena Konvencije o otrokovih pravicah (UL SFRJ – MP, št. 15-65/1990; KOP), ki določa, da noben otrok ne sme biti izpostavljen samovoljnemu ali nezakonitemu vmešavanju v njegovo zasebno življenje (kamor sodi tudi varstvo osebnih podatkov), družino, dom ali dopisovanje, niti nezakonitim napadom na njegovo čast in ugled; - prvega odstavka
  27. člena KOP, ki določa, da bodo države pogodbenice z vsemi ustreznimi zakonodajnimi, upravnimi, družbenimi in vzgojnimi ukrepi varovale otroka pred vsemi oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, vštevši spolne zlorabe, medtem ko je pod skrbništvom staršev, zakonitih skrbnikov ali katerekoli druge osebe, ki skrbi zanj; - a. točke
  28. člena KOP, ki določa, da bodo države pogodbenice zagotovile, da noben otrok ne bo izpostavljen mučenju ali drugemu okrutnemu, nečloveškemu ali ponižujočemu ravnanju ali kaznovanju. Glede na navedeno Pooblaščenec meni, da je ob neposrednem sklicevanju na določbe ZSV, ZZZDR in KOP izjemoma mogoče odvetniku ali enemu od staršev zavrniti seznanitev z osebnimi podatki matere ali otroka, če CSD utemeljeno izkaže resno nevarnost, da bi bil zaradi seznanitve, otrok ogrožen oziroma izpostavljen kakršnim koli oblikami telesnega ali duševnega nasilja, poškodb ali zlorab, zanemarjanja ali malomarnega ravnanja, trpinčenja ali izkoriščanja, tudi spolne zlorabe s strani staršev ali druge osebe, ki skrbi zanj. Navedeno velja tako za podatek o imenu in priimku ter prebivališču matere (
  29. točka mnenja) kot tudi za druge osebne podatke, s katerimi razpolagate (
  30. točka mnenja). Informacijski pooblaščenec zaradi nepoznavanja dejanskega stanja ne more presoditi, ali so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji za omejitev pravice odvetnika.
  31. Učinki morebitnega inšpekcijskega nadzora Ker je odvetnik omenjal možnost vložitve prijave na Informacijskega pooblaščenca, je treba pojasniti še razmerje med ZOdv in ZVOP-
  32. Obveznost upravljavca (CSD) po
  33. členu ZOdv ni neposredno sankcionirana oziroma ni neposredno podvržena inšpekcijskemu nadzoru, pač pa je sankcionirana posredno, preko
  34. člena ZVOP-1 (in ustreznih prekrškovnih določb), ki določa obveznost posredovanja osebnih podatkov uporabnikom, če za posredovanje obstaja pravna podlaga. To pomeni, da bi bila v primeru uvedbe inšpekcijskega nadzora s strani Informacijskega pooblaščenca (tj. zaradi zavrnitve odvetnikove zahteve obveznost posredovanja zahtevanih osebnih podatkov) odločitev Informacijskega pooblaščenca (poleg vseh zgoraj obravnavanih pogojev) odvisna tudi od vprašanja, ali se osebni podatki nahajajo v zbirki, ki jo je mogoče šteti za zbirko osebnih podatkov matere v smislu
  35. člena ZVOP-
  36. Če ugotovitve sklenemo, to pomeni, da ste odvetniku sicer dolžni (če so izpolnjeni pogoji popolnosti zahteve in če ne gre za obveznost varovanja poklicne skrivnosti) posredovati zahtevane osebne podatke ne grede na to, ali gre za osebne podatke v zbirki osebnih podatkov matere, vendar odvetnik ne more doseči prisilne izvršitve vaše obveznosti zunaj inšpekcijskih in prekrškovnih postopkov, za katere je pristojen Informacijski pooblaščenec. Če pa bi se inšpekcijski in prekrškovni postopek uvedel pri Informacijskem pooblaščencu, bi bil ta postopek vezan na določbe ZVOP-
  37. To pomeni, da bi bila vaša obveznost odvisna tudi od vprašanja, ali se zahtevani osebni podatki nahajajo v zbirki osebnih podatkov matere v smislu
  38. člena ZVOP-
  39. Informacijski pooblaščenec ne more presoditi, ali je v konkretnem primeru mogoče govoriti o zbirki osebnih podatkov matere, ker ne razpolaga z dokumentarnim gradivom, ki vsebuje osebne podatke in ker zahteva odvetnika ni popolna. Lepo vas pozdravljamo, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.