← Slovenija

Posredovanje osebnih podatkov otrok, ki so utrpeli nasilje v šoli detektivu - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov otrok, ki so utrpeli nasilje v šoli detektivu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 18.01.2007 Številka: 0712-57/2007/2 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Spoštovani, dne 16.1.2007 smo po elektronski pošti prejeli vaša vprašanja v zvezi s posredovanjem osebnih podatkov detektivu. Spraševali ste:
  2. Ali smete podati detektivu osebne podatke otrok, ki so utrpeli psihično in fizično nasilje v šoli?
  3. Ali detektiv sploh lahko od vas zahteva posredovanje tovrstnih podatkov?
  4. Ali vas je detektiv dolžan zaščititi ?
  5. Ali detektivu lahko podatke pošljete anonimno? Na podlagi
  6. tč. I. odst.
  7. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  8. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, ZInfP) vam v nadaljevanju posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašimi vprašanji. Detektivsko dejavnost ureja Zakon o detektivski dejavnosti (Ur. l. RS, št. 32/94 ter spremembe in dopolnitve, v nadaljevanju ZDD) in je kot tak v razmerju do drugih zakonov specialni predpis o pooblastilih detektivov, tako tudi glede pridobivanja osebnih podatkov. ZDD ureja pridobivanje podatkov s strani detektivov v
  9. in
  10. členu.
  11. čl. ZDD določa, da sme detektiv pridobivati informacije neposredno od osebe, na katero se podatki nanašajo, lahko pa tudi od drugih oseb, ki imajo podatke in so jih pripravljene dati prostovoljno, in iz sredstev javnega obveščanja, in sicer izključno: - o osebah, ki so pogrešane ali skrite, o dolžnikih, o avtorjih anonimnih pisem in o povzročiteljih materialnih in nematerialnih škod; - o predmetih, ki so ukradeni ali izgubljeni; - o dokaznem gradivu, potrebnem za zavarovanje ali dokazovanje pravic in upravičenj stranke pred pravosodnimi in drugimi organi oziroma organizacijami, ki v postopkih odločajo o teh pravicah; - o zvestobi delavcev pri izvajanju konkurenčne klavzule; - o podatkih o uspešnosti in poslovnosti pravnih oseb; - o kaznivih dejanjih, ki se preganjajo na zasebno tožbo ter o njihovih storilcih; - o disciplinskih kršitvah in disciplinskih kršiteljih; - o kandidatih za zaposlitev, v okviru vsebine pisnega soglasja kandidata za zaposlitev. Pri pridobivanju informacij iz prejšnjega odstavka je detektiv dolžan osebo predhodno opozoriti, da podatke daje prostovoljno.
  12. čl. ZDD pa določa, da je na podlagi dokazila o tem, da je prevzel konkretno nalogo, za izpolnitev katere potrebuje podatke iz evidenc, upravljavec zbirke podatkov dolžan detektivu posredovati podatke iz: - evidence registriranih vozil: registrsko označbo, podatke o lastniku in podatke o vozilu; - registra stalnega prebivalstva ali centralnega registra prebivalstva: podatke o stalnem in začasnih prebivališčih; - evidence zavarovancev: podatke o zaposlitvi (delodajalec, delovno mesto); - slovenskega ladijskega registra in registra zrakoplovov – podatke o plovilih in lastnikih. Detektiv ima pravico vpogleda v sodne in upravne spise v primerih, ko ima po zakonu to pravico stranka, ki ga je pooblastila. Za pridobitev podatkov po tem členu ni potrebno, da je oseba, na katero se podatki nanašajo, predhodno seznanjena s tem, da se bodo podatki o njej pridobili po določbah tega člena. Za dokazilo iz prvega odstavka tega člena se šteje sklenjena pogodba med detektivom in stranko in pisno pooblastilo iz prvega odstavka
  13. člena tega zakona (pooblastilo, iz katerega je razvidno področje zbiranja informacij iz
  14. člena tega zakona, namen zbiranja informacij in obseg danega pooblastila, op. Informacijskega pooblaščenca).Ad 1 in 4 Za odgovor na vaše prvo vprašanje ste nam poslali premalo podatkov o konkretnem primeru, da bi vam lahko z gotovostjo odgovorili. Ali smete podati detektivu osebne podatke otrok, ki so utrpeli psihično in fizično nasilje v šoli, je namreč odvisno od tega, ali gre za posredovanje osebnih podatkov iz določenih zbirk osebnih podatkov. Potrebno je namreč opozoriti, da se določbe ZVOP-1 neposredno uporabljajo samo v zvezi s tistimi osebnimi podatki, ki so sestavni del oziroma izvirajo iz zbirk osebnih podatkov, kot so npr. razne evidence, registri in baze podatkov ter v zvezi z osebnimi podatki, ki se obdelujejo za namene vzpostavitve in vodenja zbirk osebnih podatkov. V kolikor bi torej radi detektivu posredovali podatke o dogodkih in otrocih, ki so vam kot fizični osebi znani iz vsakdanjega življenja, to z vidika ZVOP-1 ni sporno. Upoštevajoč
  15. čl. ZDD teh podatkov prosilcu seveda niste dolžni posredovati, pač pa mu jih lahko posredujete, če ste to pripravljeni storiti prostovoljno. V kolikor pa gre za osebne podatke otrok, do katerih ste prišli s pomočjo določenih zbirk osebnih podatkov (npr. v šoli), pa takšnih podatkov detektivu brez izrecne zakonske podlage (oziroma v zasebnem sektorju brez privolitve otrokovih zakonitih zastopnikov) ne smete posredovati. Na tem mestu pa je vendarle potrebno opozoriti tudi na
  16. čl. ZVOP-1, ki določa, da če je obdelava osebnih podatkov nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, se lahko njegovi osebni podatki obdelujejo ne glede na to, da za obdelavo teh podatkov ni druge zakonite pravne podlage. V kolikor gre torej v konkretnem primeru za tako hudo nasilje nad otroki, da so ogrožena njihova telesa, predstavlja
  17. čl. ZVOP-1 neposredno zakonsko podlago za posredovanje osebnih podatkov teh otrok pristojnim organom. Informacijski pooblaščenec pa opozarja, da so za reševanje takšnih primerov pristojni drugi organi (policija, okrožno državno tožilstvo, centri za socialno delo) in ne detektivi.Vse navedeno velja tudi za anonimno pošiljanje podatkov detektivu.Ad 2 Iz zgoraj navedenih določb ZDD je razvidno, da dolžnost posredovanja podatkov detektivu vzpostavlja le
  18. čl ZDD, medtem ko
  19. čl. ZDD določa zgolj, katere informacije detektiv sploh sme pridobivati in iz katerih virov, ne določa pa, da so osebe, od katerih detektiv skuša pridobiti te informacije, detektivu informacije tudi dolžne posredovati. Dolžnost posredovanja podatkov tako velja izključno za upravljavce zbirk podatkov, ki so taksativno našteti v I. odst.
  20. čl. ZDD in še to le za posredovanje tistih podatkov, ki jih I. odst.
  21. čl. ZDD prav tako našteva taksativno. V kolikor torej niste eden izmed upravljavcev osebnih podatkov, ki so taksativno našteti v
  22. čl. ZDD in hkrati ne gre za podatke, ki jih I. odst.
  23. čl. ZDD prav tako našteva taksativno, detektivu podatkov niste dolžni posredovati.Ad 3 Informacijski pooblaščenec sicer ni pristojen za razlago določb ZDD, ki se ne nanašajo na varstvo osebnih podatkov, kljub temu pa ugotavlja, da iz ZDD ni razvidno, da bi detektivi imeli kakršnekoli dolžnosti v zvezi z zaščito oseb, od katerih pridobivajo informacije. Na podlagi
  24. čl. ZDD je detektiv pri zavarovanju in posredovanju podatkov, ki jih je dobil na podlagi
  25. in
  26. člena tega zakona, dolžan ravnati v skladu z ZVOP-1,
  27. čl. ZDD pa določa, da je detektiv v zadevah, ki jih opravlja oziroma ki so mu bile zaupane, zavezan k molčečnosti (I. odst.). Informacije in podatki iz
  28. in
  29. člena tega zakona, ki jih je detektiv zbral za stranko, se štejejo za poslovno tajnost in se ne smejo posredovati tretjim osebam. Detektiv jih je dolžan varovati kot poslovno tajnost tudi po opravljeni detektivski storitvi za stranko (II. odst.). Za podrobnejša pojasnila v zvezi z dejavnostjo detektivov pa vam svetujemo, da se obrnete na Detektivsko zbornico Republike Slovenije. V upanju, da ste dobili odgovore na vaša vprašanja, vas vljudno pozdravljamo. S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.