← Slovenija

Posredovanje osebnih podatkov otroka tretji osebi na podlagi pooblastila - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov otroka tretji osebi na podlagi pooblastila + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

  1. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 12.04.2011 Številka: 0712-1/2011/986 Kategorije:Šolstvo --> Kategorije: Šolstvo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je 8.4.2011 prejel vaše elektronsko sporočilo, v katerem navajate, da imate na vaši šoli otroka, katerega starša sta ločena. Nadalje navajate, da otrokova mamica pogosto prihaja v šolo z novim partnerjem na govorilne ure. Zanima vas, ali mu lahko posredujete informacije o otroku oziroma ali predhodno o tem potrebujete soglasje biološkega očeta? Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
  2. tč.
  3. odst.
  4. čl. Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
  5. čl. Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, v nadaljevanju ZInfP), posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem. Pooblaščenec meni, da lahko starš, ki mu ni bila odvzeta roditeljska pravica, preko pooblastila na tretjo osebo prenese določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice. V konkretnem primeru lahko torej šola informacije in osebne podatke otroka posreduje materinemu novemu partnerju samo, če se ta izkaže s pooblastilom enega izmed staršev (ne potrebuje pa soglasja obeh). O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 predstavlja konkretizacijo ustavne pravice do varstva osebnih podatkov, ki je določena v
  6. členu Ustave RS - prepovedana je uporaba osebnih podatkov v nasprotju z namenom njihovega zbiranja. Drugi odstavek
  7. člena Ustave RS določa, da zbiranje, obdelovanje, namen uporabe, nadzor in varstvo tajnosti osebnih podatkov določa zakon. Obdelava osebnih podatkov pomeni v skladu s
  8. točko
  9. člena ZVOP-1 kakršnokoli delovanje ali niz delovanj, ki se izvaja v zvezi z osebnimi podatki, zlasti zbiranje, pridobivanje, vpogled, uporaba, razkritje s prenosom, sporočanje, širjenje ali drugo dajanje na razpolago. Pri obdelavi osebnih podatkov je potrebno upoštevati načelo sorazmernosti, ki je kot temeljno načelo, opredeljeno v
  10. členu ZVOP-1, in določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Splošna opredelitev obdelave osebnih podatkov je podana v
  11. členu ZVOP-
  12. Osebni podatki se lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov. Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (UL RS, št. 69/2004, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZZZDR-UPB1) v
  13. členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico. Pomemben je tudi tretji odstavek tega člena, ki določa, da roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi. Če torej kateremu od staršev roditeljska pravica ni bila odvzeta, mora obema biti omogočeno, da lahko izvajata svoje pravice in dolžnosti. Roditeljska pravica je torej večplastna, ker vsebuje različne pravice in dolžnosti. Ena od pomembnejših (pravic in hkrati dolžnosti) pa je tudi zakonito zastopanje, ki je kot element roditeljske pravice nujen za njeno izvrševanje. Po mnenju Pooblaščenca je pravica do seznanitve z osebnimi podatki otroka tudi pravica staršev, katerim roditeljska pravica ni bila odvzeta. Za učinkovito uresničevanje roditeljske pravice je ključnega pomena, da imajo starši možnost seznaniti se s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko odločajo o tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za otroka, saj lahko le na ta način skrbijo za največje koristi otroka. V primeru, da je bila enemu od staršev vzeta roditeljska pravica, ta ne more zahtevati seznanitve z osebnimi podatki otroka. Pooblaščenec opozarja, da na podlagi
  14. člena ZZZDR roditeljsko pravico izvršujeta starša sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Drugi odstavek
  15. člena ZZZDR pa nadalje določa, da kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oba sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. Pooblaščenec pojasnjuje, da lahko starš, ki mu ni bila odvzeta roditeljska pravica, preko pooblastila na tretjo osebo prenese določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice. V konkretnem primeru lahko torej šola informacije in osebne podatke otroka posreduje osebi, če se ta izkaže s pooblastilom enega izmed staršev (ne potrebuje pa soglasja obeh). ZVOP-1 sicer podrobneje ne določa, kakšno mora biti pooblastilo, vendar pa Pooblaščenec meni, da mora iz pooblastila nedvomno izhajati, da se pooblastitelj zaveda, za kakšna dejanja natančno pooblaščeno osebo pooblašča. Le tako se namreč lahko šteje, da je bila izražena volja resnična in prostovoljna in ni bila dana pod vplivom sile, grožnje, prevare ali zavajanja. Lepo vas pozdravljamo,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026

🔗 Na uradni vir

Razlaga UI na podlagi uradnega besedila zakona. Okvirna, ne nadomešča pravnega nasveta.