Posredovanje osebnih podatkov polnoletnega otroka staršu + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 23.06.2016 Številka: 0712-1/2016/1358 Kategorije:Postopki na centrih za socialno delo --> Kategorije: Postopki na centrih za socialno delo Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju IP) je dne
- 2016 prejel vaše elektronsko sporočilo, s katerim se na nas obračate glede vprašanja, ali CSD lahko očetu izda kopijo odločbe, s katero je bil hčerki priznan status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb ter pravica do izplačevanja nadomestila za invalidnost in dodatka za pomoč in postrežbo. Pri tem navajate, da je hčerka že polnoletna in po razvezi zakonske zveze staršev živi pri mami, očetu oz. staršema pa je bila s sklepom sodišča podaljšana roditeljska pravica.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1) ter
- člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: IP meni, da lahko roditelj, ki mu ni bila odvzeta roditeljska pravica, izvaja določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice. Tako lahko zahteva tudi seznanitev z osebnimi podatki otroka, kar odločba po ZDVDTP nedvomno je.IP pa ni pristojen za presojanje, kdo so stranke v samem postopku izdaje odločbe in posledično, komu mora biti odločba vročena že na podlagi postopkovnega zakona.O b r a z l o ž i t e v:Pravno podlago za obdelavo osebnih podatkov v javnem sektorju določa
- člen ZVOP-1, ki v prvem odstavku določa, da se osebni podatki v javnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Z zakonom se lahko določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika.Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – UPB, 101/07 – odl. US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US in 82/15 – odl. US; v nadaljevanju ZZZDR) v
- členu določa, da imajo starši pravico in dolžnost, da z neposredno skrbjo, s svojim delom in dejavnostjo zagotavljajo uspešen telesni in duševni razvoj svojih otrok. Zaradi zdrave rasti, skladnega osebnostnega razvoja in usposobitve za samostojno življenje in delo imajo starši pravice in dolžnosti, da skrbijo za življenje, osebnostni razvoj, pravice in koristi svojih mladoletnih otrok. Te pravice in dolžnosti sestavljajo roditeljsko pravico. Pomemben je tudi tretji odstavek tega člena, ki določa, da roditeljska pravica pripada skupaj očetu in materi. Če torej kateremu od staršev roditeljska pravica ni bila odvzeta, mora obema biti omogočeno, da lahko izvajata svoje pravice in dolžnosti. Roditeljska pravica je torej večplastna, ker vsebuje različne pravice in dolžnosti. Roditeljska pravica preneha s polnoletnostjo otroka, to je, ko dopolni osemnajst let, ali če mladoletnik pred polnoletnostjo sklene zakonsko zvezo (prvi odstavek
- člena ZZZDR). Kot ste navedli, je bila roditeljska pravica obema staršema v skladu z določbo
- člena ZZZDR podaljšana. Navedena določba določa, da lahko sodišče izda po predlogu staršev ali centra za socialno delo v nepravdnem postopku odločbo, da se roditeljska pravica podaljša tudi čez otrokovo polnoletnost, če otrok zaradi telesne ali duševne prizadetosti ni sposoben, da sam skrbi zase, za svoje koristi in pravice. Za učinkovito uresničevanje roditeljske pravice je ključnega pomena, da imajo starši možnost seznaniti se s potrebnimi informacijami, na podlagi katerih se lahko odločajo o tistih vprašanjih, ki so bistvenega pomena za otroka, saj lahko le na ta način skrbijo za največje koristi otroka. IP opozarja, da na podlagi
- člena ZZZDR roditeljsko pravico izvršujeta starša sporazumno v skladu z otrokovo koristjo. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. Drugi odstavek
- člena ZZZDR pa nadalje določa, da kadar starša ne živita skupaj in nimata oba varstva in vzgoje otroka, odločata o vprašanjih, ki bistveno vplivajo na otrokov razvoj, oba sporazumno, v skladu z otrokovo koristjo. IP tako zaključuje, da lahko starš, ki mu ni bila odvzeta roditeljska pravica, izvaja določena upravičenja, ki izhajajo iz roditeljske pravice. Torej lahko tudi zahteva seznanitev z osebnimi podatki otroka.Kot ste navedli, je bil hčeri z odločbo SCD priznan status invalida po Zakonu o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (Uradni list SRS, št. 41/83, Uradni list RS, št. 114/06 – ZUTPG, 122/07 – odl. US, 61/10 – ZSVarPre in 40/11 – ZSVarPre-A; v nadaljevanju ZDVDTP) ter pravica do nadomestila za invalidnost in dodatek za tujo nego in pomoč. Po 8.a členu ZDVDTP nadomestilo znaša 36 % povprečnega mesečnega čistega osebnega dohodka na zaposlenega v Republiki Sloveniji v minulem letu (čisti osebni dohodek). Iz navedene določbe izhaja, da nadomestilo za invalidnost pridobi invalidna oseba ne glede na socialno stanje oziroma cenzus na družinskega člana.Če invalidna oseba, ki prejema nadomestilo za invalidnost, potrebuje pomoč druge osebe pri opravljanju osnovnih življenjskih funkcij, lahko po ZDVDTP uveljavlja tudi pravico do dodatka za tujo nego in pomoč. Pri ugotavljanju pravice do tega dodatka se smiselno uporabljajo kriteriji s področja pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Pomoč in višina dodatka je odvisna od tega, ali je invalidni osebi nujno potrebna pomoč in postrežba pri opravljanju vseh ali pri večini osnovnih življenjskih funkcij.IP dodaja, da starši pravico do seznanitve (vpogled, prepis, pridobitev fotokopij ali drugih reprodukcij) z osebnimi podatki svojega otroka lahko uveljavljajo na dveh podlagah:- kot lastno oziroma izvirno pravico (t. j. od otrokove pravice oddvojeno), ki izvira iz roditeljske pravice in - kot zakoniti zastopniki svojih otrok, ko uveljavljajo otrokovo pravico do seznanitve z lastnimi osebnimi podatki na podlagi
- člena ZVOP-1 (prvi odstavek
- člena ZZZDR določa, da starši zastopajo svoje mladoletne otroke).S spoštovanjem,Informacijski pooblaščenec: Mojca Prelesnik, univ. dipl. prav. informacijska pooblaščenka Pripravila: Monika Voga, univ.dipl.prav., svetovalka pri IP O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026