Posredovanje osebnih podatkov slovenskega državljana v državo članico EU - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov slovenskega državljana v državo članico EU + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 03.04.2007 Številka: 0712-353/2007/2 Kategorije:Posredovanje OP med upravljavci, Upravne enote --> Kategorije: Posredovanje OP med upravljavci, Upravne enote Spoštovani,prejeli smo vaše vprašanje z dne
3. marca 2007, v katerem nas sprašujete:na kakšen način se posredujejo osebni podatki slovenskega državljana v države Evropske unije. Kot navajate, ste prejeli zaprosilo _______ iz Nemčije za posredovanje osebnih podatkov za slovenskega državljana, pri čemer v dopisu ni navedena pravna podlaga za posredovanje.Avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, zato vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
4. točke I. odstavka
5. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04 in 113/05, v nadaljevanju ZVOP-1) ter
6. člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (Ur. l. RS, št. 113/05, v nadaljevanju ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.Prost pretok osebnih podatkov v okviru Evropske unije (v nadaljevanju EU) ureja
7. člen ZVOP-1, ki določa, da se določbe tega zakona o iznosu osebnih podatkov v tretje države ne uporabljajo, kadar se posredujejo osebni podatki upravljavcu osebnih podatkov, pogodbenemu obdelovalcu ali uporabniku osebnih podatkov, ki je ustanovljen, ima sedež ali je registriran v državi članici Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora ali zanj kako drugače velja njen pravni red.V tem primeru se za ugotavljanje dopustnosti posredovanja uporabljajo določila ZVOP-1, ki urejajo posredovanje osebnih podatkov. Splošno zakonsko podlago za posredovanje osebnih podatkov ureja
8. člen ZVOP-1, ki določa, da mora upravljavec osebnih podatkov v javnem sektorju, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov, in sicer mora uporabniku osebnih podatkov v javnem sektorju posredovati te podatke brez plačila stroškov posredovanja, razen če zakon določa drugače ali če gre za uporabo za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene. To določbo je potrebno razlagati v povezavi z
9. členom ZVOP-1, ki v I. odstavku določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju (kamor sodi Upravna enota Celje, ki je v navedenem primeru upravljavec zbirke) obdelujejo (posredovanje je eden izmed načinov obdelave) le, če tako določa zakon, ki lahko tudi določi, da se določeni osebni podatki obdelujejo le na podlagi osebne privolitve posameznika. Osebni podatki v javnem sektorju se prav tako lahko obdelujejo, če so v skladu s IV. odstavkom
10. člena nujni za izvrševanje zakonitih pristojnosti, nalog ali obveznosti javnega sektorja, če se s to obdelavo ne poseže v upravičen interes posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo.Glede na to, da niste navedli, za katere osebne podatke gre, Informacijski pooblaščenec opozarja, da veljajo za občutljive osebne podatke (mednje v skladu z
11. točko
12. člena ZVOP-1 sodijo podatki o rasnem, narodnem ali narodnostnem poreklu, političnem, verskem ali filozofskem prepričanju, članstvu v sindikatu, zdravstvenem stanju, spolnem življenju, vpisu ali izbrisu v ali iz kazenske evidence ali evidenc, ki se vodijo na podlagi zakona, ki ureja prekrške, ter biometrične značilnosti, če je z njihovo uporabo mogoče določiti posameznika v zvezi s kakšno od prej navedenih okoliščin) v skladu s
13. čl. ZVOP-1 strožja določila glede obdelave, in sicer se lahko obdelujejo le v naslednjih primerih:
14. če je posameznik za to podal izrecno osebno privolitev, ki je praviloma pisna, v javnem sektorju pa tudi določena z zakonom;
15. če je obdelava potrebna zaradi izpolnjevanja obveznosti in posebnih pravic upravljavca osebnih podatkov na področju zaposlovanja v skladu z zakonom, ki določa tudi ustrezna jamstva pravic posameznika;
16. če je obdelava nujno potrebna za varovanje življenja ali telesa posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali druge osebe, kadar posameznik, na katerega se osebni podatki nanašajo, fizično ali poslovno ni sposoben dati svoje privolitve;
17. če jih za namene zakonitih dejavnosti obdelujejo ustanove, združenja, društva, verske skupnosti, sindikati ali druge nepridobitne organizacije s političnim, filozofskim, verskim ali sindikalnim ciljem, vendar le, če se obdelava nanaša na njihove člane ali na posameznike, ki so v zvezi s temi cilji z njimi v rednem stiku, ter če se ti podatki ne posredujejo drugim posameznikom ali osebam javnega ali zasebnega sektorja brez pisne privolitve posameznika, na katerega se nanašajo;
18. če je posameznik, na katerega se nanašajo občutljivi osebni podatki, te javno objavil brez očitnega ali izrecnega namena, da omeji namen njihove uporabe;
19. če jih za namene zdravstvenega varstva prebivalstva in posameznikov ter vodenja ali opravljanja zdravstvenih služb obdelujejo zdravstveni delavci in zdravstveni sodelavci v skladu z zakonom;
20. če je to potrebno zaradi uveljavljanja ali nasprotovanja pravnemu zahtevku;
21. če tako določa drug zakon zaradi izvrševanja javnega interesa. Občutljivi osebni podatki morajo biti, kot določa
22. člen ZVOP-1, pri obdelavi posebej označeni in zavarovani tako, da se nepooblaščenim osebam onemogoči dostop do njih, razen v primeru iz
23. točke
24. člena tega zakona. Pri prenosu občutljivih osebnih podatkov preko telekomunikacijskih omrežij se šteje, da so podatki ustrezno zavarovani, če se posredujejo z uporabo kriptografskih metod in elektronskega podpisa tako, da je zagotovljena njihova nečitljivost oziroma neprepoznavnost med prenosom.Upravljavec osebnih podatkov mora v skladu z
25. členom ZVOP-1 za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov.Niste navedli, katere osebne podatke zahteva urad iz Nemčije. V skladu z
26. členom Zakona o matičnem registru (Uradni list RS, št. 59/06, uradno prečiščeno besedilo, v nadaljevanju ZMatR-UPB1) se izpiski in potrdila iz matičnega registra izdajajo na zahtevo posameznika, na katerega se vpis nanaša, na zahtevo drugih oseb pa le, če imajo njegovo pisno privolitev ali zakonsko pooblastilo. V primeru, da vpisani ni več živ in v času svojega življenja ni izrecno prepovedal posredovanja svojih osebnih podatkov, se izpiski in potrdila iz matičnega registra lahko izdajo osebam, ki izkažejo zakoniti interes za uporabo osebnih podatkov in če temu ožji družinski člani ne nasprotujejo. Ožji družinski člani po tem zakonu so: zakonec, otroci in starši umrlega. V skladu s
27. členom ZMatR-UPB1 se za obdelavo osebnih podatkov iz matičnega registra uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov.
28. člen zakona pa omogoča, da pristojni organ, pri katerem je posameznik vpisan v matični register, posreduje osebne podatke iz matičnega registra uporabnikom, ki jih potrebujejo za vzdrževanje registrov in evidenc iz svojega delovnega področja, če so za pridobitev teh podatkov pooblaščeni z zakonom. Te podatke lahko uporabnikom namesto pristojnega organa posreduje tudi ministrstvo, pristojno za upravne notranje zadeve. Navedeno določilo bi se smiselno lahko uporabljalo tudi za uporabnike iz EU ob ustrezni zakonski podlagi. Uporabniki morajo ob tem za posredovanje podatkov z uporabo informacijsko telekomunikacijske tehnologije izpolnjevati zahtevane tehnične in druge pogoje. Za posredovanje teh podatkov uporabnikom na elektronski način ali z neposredno računalniško povezavo pa je potrebno predhodno soglasje ministra, pristojnega za upravne notranje zadeve.Države članice Evropske unije so torej v smislu varstva osebnih podatkov izenačene z Republiko Slovenijo. To pomeni, da mora urad iz Nemčije – v skladu z zgoraj navedenimi pogoji in glede na vrsto zahtevani osebnih podatkov – izkazati pravno podlago za svojo zahtevo za posredovanje osebnih podatkov ali izkazati pisno privolitev posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo. Upravna enota pa lahko osebne podatke posreduje le ob spoštovanju zakonskih pogojev in na način, kot je zgoraj opisano.Prijazen pozdrav,Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026