Posredovanje osebnih podatkov upravičencem, ki jih imajo v zbirkah banke - IPRS

Posredovanje osebnih podatkov upravičencem, ki jih imajo v zbirkah banke + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem

2. 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.12.2008 Številka: 0712-812/2008/2 Kategorije:Bančništvo --> Kategorije: Bančništvo Spoštovani, Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je dne
4. 2008 prejel vaš dopis št. 420/08-nn, ki se nanaša na poizvedbe po osebnih podatkih pri bankah. V njem navajate, da se banke srečujejo z raznimi zahtevami po posredovanju osebnih podatkov svojih komitentov, kot npr. s strani izvršiteljev za posredovanje podatkov o prebivališču in zaposlitvi, s strani tožilcev za posredovanje osebnih podatkov in podatkov o istovetnosti ovadenih oseb in s strani predlagateljev prekrškov za posredovanje podatkov, ki so potrebni za sestavo in vložitev obdolžilnega predloga. V omenjenih primerih gre za podatke, s katerimi banka sicer razpolaga, vendar pa jih primarno obdelujejo drugi upravljavci, zato banka ne more jamčiti za njihovo točnost in ažurnost. V zvezi s tem nas sprašujete ali je banka v primerih, ko to določa zakon, uporabnikom dolžna posredovati le podatke v zvezi z bančnim poslovanjem ali pa katerekoli podatke o stranki, s katerimi razpolaga? V nadaljevanju vam na podlagi predstavljenega dejanskega stanja ter na podlagi
5. točke prvega odstavka
6. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 94/07 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZVOP-1-UPB1) ter
7. člena Zakona o Informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS št. 113/05 in 51/07-ZUstS-A; ZInfP) posredujemo naše neobvezno mnenje v zvezi z vašim vprašanjem: Pooblaščenec meni, da zakonska določila v vseh navedenih primerih upravljavcem osebnih podatkov nalagajo brezplačno posredovanje osebnih podatkov, kadar po njih povprašujejo uporabniki na podlagi določb posameznega zakona, in to ne glede na vrsto osebnih podatkov ali izvor teh podatkov. Pooblaščenec sicer razume dilemo, ki se vam poraja glede zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov, ki se primarno obdelujejo pri drugih upravljavcih osebnih podatkov, vandar pa vam
8. člen ZVOP -kot upravljavcu ne dopušča, da bi se izognil obveznosti posredovanja osebnih podatkov v primerih, ko posredovanje določa zakon. O b r a z l o ž i t e v: ZVOP-1 je sistemski zakon, ki ureja pravice, obveznosti, načela in ukrepe, s katerimi se preprečujejo neustavni, nezakoniti in neupravičeni posegi v zasebnost in dostojanstvo posameznika oziroma posameznice pri obdelavi osebnih podatkov. Povedano pomeni, da ZVOP-1 poizkuša celostno sistemsko urediti področje varstva osebnih podatkov v navedenih primerih. Iz besedila omenjene določbe izhaja, da je varstvo osebnih podatkov del širšega področja varstva zasebnosti oziroma tako imenovane informacijske oziroma podatkovne zasebnosti, kar je drug naziv za varstvo osebnih podatkov. ZVOP-1-UPB1 v
9. členu, ki je splošne narave, določa, da se osebni podatki lahko obdelujejo le, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo določenih osebnih podatkov podana osebna privolitev posameznika. Namen obdelave osebnih podatkov mora biti določen v zakonu, v primeru obdelave na podlagi osebne privolitve posameznika, pa mora biti posameznik predhodno pisno ali na drug ustrezen način seznanjen z namenom obdelave osebnih podatkov.
10. člen ZVOP-1-UPB1 določa, da mora upravljavec osebnih podatkov proti plačilu stroškov posredovanja, če zakon ne določa drugače, posredovati osebne podatke uporabnikom osebnih podatkov. Upravljavec centralnega registra prebivalstva ali evidenc stalno in začasno prijavljenih prebivalcev mora na način, ki je določen za izdajo potrdila, posredovati upravičencu, ki izkaže pravni interes za uveljavljanje pravic pred osebami javnega sektorja, osebno ime in naslov stalnega ali začasnega prebivališča posameznika, zoper katerega uveljavlja svoje pravice. Upravljavec osebnih podatkov mora za vsako posredovanje osebnih podatkov zagotoviti, da je mogoče pozneje ugotoviti, kateri osebni podatki so bili posredovani, komu, kdaj in na kakšni podlagi, in sicer za obdobje, ko je mogoče zakonsko varstvo pravice posameznika zaradi nedopustnega posredovanja osebnih podatkov. Ne glede na prvi odstavek tega člena je upravljavec osebnih podatkov v javnem sektorju dolžan uporabniku osebnih podatkov v javnem sektorju posredovati osebne podatke brez plačila stroškov posredovanja, razen če zakon določa drugače ali če gre za uporabo za zgodovinsko, statistično ali znanstveno-raziskovalne namene. Zakonsko podlago za posredovanje osebnih podatkov daje bankam Zakon o bančništvu (Uradni list RS, št. 131/06, v nadaljevanju ZBan-1), ki v
11. členu sicer določa, da mora banka kot zaupne varovati vse podatke, dejstva in okoliščine o posamezni stranki, s katerimi razpolaga, ne glede na način, na katerega je pridobila te podatke, vendar pa posredovanje dopušča v
12. členu , kjer določa, da člani organov banke, delničarji banke, delavci banke oziroma druge osebe, ki so jim v zvezi z njihovim delom v banki oziroma pri opravljanju storitev za banko na kakršen koli način dostopni zaupni podatki iz
13. člena tega zakona, teh podatkov ne smejo sporočiti tretjim osebam niti jih sami uporabiti ali omogočiti, da bi jih uporabile tretje osebe. Dolžnost varovanja zaupnih podatkov ne velja:
14. če stranka izrecno pisno pristane, da se sporočijo posamezni zaupni podatki,
15. če te podatke potrebuje Banka Slovenije oziroma drug nadzorni organ za potrebe nadzora, ki ga vodi v okviru svojih pristojnosti,
16. v primerih posredovanja podatkov nadrejenim družbam v zvezi z nadzorom na konsolidirani podlagi v skladu z določbami pododdelka 7.9.
17. tega zakona ali v skladu z ZFK,
18. za izmenjavo informacij o boniteti strank med bankami ali znotraj bančne skupine za namen upravljanja s kreditnim tveganjem in
19. v drugih primerih, ki jih določa zakon. Posredovanje osebnih podatkov s strani bank je torej odvisno od določenosti te obveznosti v posameznem področnem zakonu. Tako posredovanje podatkov izvršitelju določa Zakon o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 110/06 – uradno prečiščeno besedilo 3; v nadaljevanju ZIZ-UPB3), ki v
20. členu določa, da so državni organi, organizacije z javnimi pooblastili ter druge pravne osebe in samostojni podjetniki posamezniki (v nadaljnjem besedilu: podjetnik), dolžni ne glede na določbe predpisov, ki urejajo varstvo osebnih in drugih podatkov ali zbirk podatkov, na zahtevo sodišča brezplačno posredovati podatke, ki se nanašajo na dolžnika, na njegovo premično in nepremično premoženje, denarna sredstva pri organizacijah za plačilni promet ter druge podatke, pomembne za uspešno izvedbo izvršilnega postopka. Osebe iz prejšnjega odstavka so dolžne podatke o naslovu prebivališča in zaposlitvi dolžnika brezplačno posredovati tudi na zahtevo izvršitelja. Posredovanje osebnih podatkov tožilcem ureja Zakon o državnem tožilstvu (Uradni list RS, št. 14/03 – uradno prečiščeno besedilo; v nadaljevanju ZDT-UPB1), ki v
21. členu določa, da si državna tožilstva pri opravljanju zadev iz svoje pristojnosti dajejo medsebojno pravno pomoč. Državno tožilstvo ima pravico zahtevati od državnih organov ter organov lokalne in druge samouprave in organizacij z javnimi pooblastili, naj mu pošljejo listine, spise, predmete ali obvestila, ki jih potrebuje za dejanja iz svoje pristojnosti. Državno tožilstvo ima pri izvajanju svojih pristojnosti pravico zahtevati podatke iz drugega odstavka tega člena tudi od drugih pravnih oseb in posameznikov, za katere meni, da z njimi razpolagajo. Državna tožilstva pošiljajo zaprosila za pravno pomoč tujim ali mednarodnim tožilstvom preko ministrstva, pristojnega za pravosodje, če ni v mednarodni pogodbi ali drugem zakonu določeno drugače. Upravljavci zbirk osebnih podatkov so dolžni državnemu tožilstvu za izvajanje njegovih pristojnosti na njegovo pisno zahtevo iz obstoječih zbirk podatkov brezplačno posredovati osebne podatke in podatke o istovetnosti ovadenih oseb (osebno ime, enotna matična številka občana, druga uradna identifikacijska številka, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov stalnega ali začasnega bivališča za fizično osebo; če je fizična oseba tujec, pa namesto enotne matične številke občana ali druge uradne identifikacijske številke osebno ime, datum in kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov stalnega ali začasnega bivališča; za odgovorno osebo pravne osebe pa poleg navedenih podatkov tudi seznam del in nalog, ki jih opravlja; za pravno osebo firmo, sedež in matično številko). Državni tožilci o pridobitvi osebnih podatkov ali podatkov niso dolžni obvestiti osebe, na katero se podatki nanašajo, vse do zastaranja kazenskega pregona ali do pravnomočne sodbe. Posredovanje podatkov, potrebnih za pripravo obdolžilnega predloga, določa Zakon o prekrških (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 17/08 in 21/08 – popr.; v nadaljevanju: ZP-1), ki v drugem odstavku
22. člena določa, da mora obdolžilni predlog vsebovati podatke o istovetnosti storilca (osebno ime, EMŠO, kraj rojstva, poklic, zaposlitev in naslov stalnega ali začasnega prebivališča za fizično osebo, če je fizična oseba tujec, pa namesto EMŠO njegove rojstne podatke, za pravno osebo firmo in sedež ter matično številko; za odgovorno osebo pravne osebe pa tudi delo, ki ga opravlja), dejanski stan prekrška, čas in kraj storitve prekrška, predpis, ki določa prekršek, podatke o morebitni premoženjski koristi, dokaze, podatke o predlagatelju in podpis predlagatelja. Obdolžilni predlog za prekršek, za katerega se storilcu lahko izrečejo kazenske točke v cestnem prometu, mora vsebovati tudi podatke o vozniškem dovoljenju (številka vozniškega dovoljenja, upravna enota, ki ga je izdala, datum izdaje, kategorija motornih vozil, za katere je bilo vozniško dovoljenje izdano) in o vrsti voznika. Upravljavci zbirk osebnih podatkov so dolžni predlagatelju postopka na njegovo zahtevo brezplačno posredovati podatke, ki so potrebni za sestavo in vložitev obdolžilnega predloga. Če ni mogoče ugotoviti istovetnosti storilca prekrška, se v obdolžilnem predlogu namesto osebnih podatkov navede opis osebe in fotografija oziroma posnetek. Pooblaščenec ugotavlja, da so zakonska določila v vseh navedenih primerih jasna in precizna – vsem upravljavcem osebnih podatkov nalagajo brezplačno posredovanje osebnih podatkov, kadar po njih povprašujejo uporabniki na podlagi določb posameznega zakona, in to ne glede na vrsto osebnih podatkov ali izvor teh podatkov. Pooblaščenec sicer razume vašo dilemo, ki se vam poraja glede zagotavljanja točnosti in ažurnosti podatkov, ki se primarno obdelujejo pri drugih upravljavcih osebnih podatkov. Vendar pa navedeno upravljavcu ne dopušča, da bi se izognil obveznosti posredovanja osebnih podatkov v primerih, ko posredovanje določa zakon. Pooblaščenec priporoča, da dokumente, s katerimi kot upravljavec osebnih podatkov posredujete podatke, v poduk uporabnikom opremite s pripisom, v katerem navedite določilo vaših splošnih pogojev, ki od komitentov zahteva, da banki posredujejo vsako spremembo svojih osebnih podatkov, prav tako pa lahko navedete, da je odgovornost za obveščanje o spremembah podatkov na strani komitenta. S spoštovanjem, Informacijski pooblaščenec: Nataša Pirc Musar, univ.dipl.prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026