Posredovanje osebnih podatkov v Asvtralijo preko madžarske družbe + - Opozorilo: Mnenje je bilo izdano na podlagi določb Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1, Uradni list RS, št. 94/07 - uradno prečiščeno besedilo), ki je z dnem
- 2023 prenehal veljati in ga je nadomestil nov Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2, Uradni list RS, št. 163/22), zato mnenje ni več nujno aktualno. Mnenja po ZVOP-2 so na voljo tukaj. Datum: 08.03.2006 Številka: 071-41/2005 Kategorije:Iznos osebnih podatkov v tretje države, Uradni postopki --> Kategorije: Prenos osebnih podatkov v tretje države ali mednarodne organizacije, Uradni postopki Spoštovani,Informacijski pooblaščenec (v nadaljevanju Pooblaščenec) je prejel vaš dopis št. 211-140/2005 z dne 06.02.2006, s katerim prosite za mnenje o tem, ali lahko madžarski družbi izročite izpisek iz poročne matične knjige za posameznico. Družba naj bi imela pooblastilo ..., v imenu Javnega državnega Administratorja, ki je uvedel zapuščinski postopek.Ker lahko avtentično razlago posameznih določb zakona daje le Državni zbor, neobvezno pa predlagatelj zakona, vam na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, v nadaljevanju na podlagi
- točke prvega odstavka
- člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1; Uradni list RS, št. 86/04 in 113/05) ter
- in
- člena Zakona o informacijskem pooblaščencu (ZInfP; Uradni list RS, št. 113/05) posredujemo naše neobvezno mnenje. V zvezi s posredovanjem osebnih podatkov uporabnikom osebnih podatkov v tretjih državah vam pojasnjujemo, da morata biti za posredovanje osebnih podatkov tistim uporabnikom v tretjih državah (države, ki niso članice Evropske unije ali Evropskega gospodarskega prostora), izpolnjena dva pogoja kumulativno, in sicer:
- Za posredovanje oziroma sporočanje in dajanje osebnih podatkov na razpolago upravljavcu ali uporabniku osebnih podatkov v tretji državi mora obstajati katera izmed pravnih podlag, ki so za javni sektor določene v
- členu ZVOP-1, za zasebni sektor pa v
- členu ZVOP-1.
- Ob izpolnjenem prvem pogoju je posredovanje osebnih podatkov upravljavcu osebnih podatkov v tretji državi (državi izven Evropske unije) dopustno, če državni nadzorni organ (zdaj je to Informacijski pooblaščenec) izda odločbo, da država, v katero se iznašajo, zagotavlja ustrezno raven varstva osebnih podatkov. Odločba ni potrebna, če je tretja država na seznamu tistih držav iz
- člena ZVOP-1, za katere je ugotovljeno, da v celoti zagotavljajo ustrezno raven varstva osebnih podatkov, ali pa le to zagotavljajo delno, če se posredujejo tisti osebni podatki in za tiste namene, za katere je ugotovljena ustrezna raven varstva. ZVOP-1 v
- odst.
- členu določa, da se lahko osebni podatki v javnem sektorju obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon. Le zakon lahko predpiše, da se osebni podatki lahko obdelujejo tudi na podlagi privolitve posameznika.
- odst.
- člena ZVOP-1 pa določa, da se osebni podatki v zasebnem sektorju lahko obdelujejo, če obdelavo osebnih podatkov in osebne podatke, ki se obdelujejo, določa zakon ali če je za obdelavo podana osebna privolitev posameznika.Na podlagi priloženih dokumentov Pooblaščenec ugotavlja, da madžarsko podjetje ni predložilo dokazila, ki bi dokazovalo, da poseduje pooblastilo katerega od avstralskih državnih organov. Ker se torej ne da ugotoviti neposredne povezave med omenjenim zapuščinskim postopkom (tega naj bi vodil avstralski državni organ) in madžarsko družbo, Pooblaščenec meni, da se iz tega tudi ne da razbrati namena obdelave osebnih podatkov.
- člen ZVOP-1 pa določa, da morajo biti osebni podatki, ki se obdelujejo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere se zbirajo in nadalje obdelujejo. Iz tega izhaja, da mora biti namen določen že pred samo obdelavo osebnih podatkov. Če ta ni določen, pravna podlaga za obdelavo osebnih podatkov ne obstaja. Ker ni izpolnjen že prvi pogoj, torej obstoj pravne podlage, se Pooblaščenec ni spuščal v presojo drugega, torej ugotavljanja ustrezne ravni varstva osebnih podatkov v Avstraliji.Za svojo odločitev imate dve možnosti:
- Zahtevo družbe lahko zavrnete, saj ta ni izkazala pravne podlage, na podlagi katere bi lahko obdelovala osebne podatke. Pa tudi če bi pravno podlago družba izkazala, bi bila pot za pridobitev podatka sledeča:Kadar kakšna država oz. njen državni organ podatke potrebuje za namene vodenja sodnega postopka, je v takšnem primeru po določbi
- točke prvega odstavka
- člena ZVOP-1 posredovanje osebnih podatkov možno na podlagi podlage v zakonu, mednarodnih pogodb, ali ratificiranih konvencij. Zgolj v pojasnilo navajamo, da bi bilo v obravnavanem primeru torej posredovanje zahtevanih osebnih podatkov dopustno, če se le ti posredujejo na podlagi in v skladu s kakšno od veljavnih konvencij, npr. haaške Konvencije o pridobivanju dokazov v civilnih ali gospodarskih zadevah v tujini, ki jo Slovenija je ratificirala (Uradni list RS, št. 76/00; Mednarodne pogodbe št. 19/00). Če Avstralija ni podpisnica te konvencije (stanje držav podpisnic haaških konvencij lahko preverite na spletni strani http://www.hcch.net/index_en.php?act=states.listing), bi bila pravna podlaga za posredovanje podatkov lahko v vašem primeru zakon, konkretno so to določbe 175.,
- in
- člena Zakona o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99, s spremembami in dopolnitvami), ki določajo vzajemnost. Zato bi lahko podatke avstralski organ pridobil na podlagi
- točke
- odstavka
- člena ZVOP-1, a zgolj na podlagi načel vzajemnosti, ki jih presoja slovenska država. To pomeni, da bi bil postopek pridobitve podatka sledeč (diplomatska pot):Državni organ iz Avstralije mora za pravno pomoč zaprositi Ministrstvo za pravosodje Avstralije, to nato za posredovanje zahtevanih podatkov zaprosi slovensko Ministrstvo za pravosodje. Naše ministrstvo mora postopek speljati preko slovenskega sodnega sistema, ki po preučitvi zadeve nato od upravne enote zahteva konkretne podatke. Le te torej vi, kot vmesni člen v tej verigi, lahko posredujete na zahtevo zgolj slovenskemu pristojnemu sodišču. Vloge madžarskega posrednika torej v nobenem primeru ne bi smeli obravnavati, saj bi se moral postopek pridobitve dokumenta speljati po diplomatski poti. 2.Razmisliti morate pa še o enem vidiku obdelave osebnih podatkov, in sicer o osebni privolitvi posameznika, če je seveda še živ. Če le ta privoli v obdelavo (posredovanje) v konkretnem primeru, bi podatek lahko posredovali celo madžarski družbi, kar seveda pomeni, da bi ga morali seznaniti s celotno zahtevo in razkriti tistega, ki išče podatke. Pooblaščenec vam predlaga, da posameznika, če je še živ, seznanite z zaprosilom za posredovanje njegovih osebnih podatkov, ga seznanite s posledicami takšnega posredovanja ter ga obenem zaprosite, da vam v primeru, ko meni, da je posredovanje osebnih podatkov v njegovo korist, posreduje svojo pisno privolitev.V primeru, da posameznik, na katerega se nanašajo podatki, ni več živ, bi bilo posredovanje njegovih osebnih podatkov dopustno tudi na podlagi in v skladu z določbami drugega odstavka
- člena ZVOP-
- Skladno z navedeno določbo bi lahko v primeru, da vam umrli ni pisno prepovedal posredovanja osebnih podatkov, njegove osebne podatke posredovali tudi osebi, ki je njegov zakoniti dedič prvega in drugega dednega reda, če za uporabo osebnih podatkov izkaže pravni interes. To pomeni, da mora vlogo za posredovanje osebnih podatkov umrlega vložiti zakoniti dedič prvega in dednega reda (lahko tudi njegov pooblaščenec). Zakoniti dedič mora v vlogi izkazati, da je res zakoniti dedič prvega ali drugega dednega reda, poleg tega pa mora v vlogi izkazati tudi pravni interes, npr. navesti, da osebne podatke potrebuje za uveljavljanje ali varovanje določenih svojih pravic pred določenim sodiščem. Pooblaščenec mora k vlogi priložiti tudi pooblastilo za zastopanje zakonitega dediča. Lep pozdrav,Informacijski pooblaščenec:Nataša Pirc Musar, univ. dipl. prav., pooblaščenka O NAS Informacijski pooblaščenec Dunajska cesta 22 1000 Ljubljana, Slovenija Zemljevid (vir: najdi.si) Telefon: 01 230 97 30 Poštni in varni e-predal: gp.ip(at)ip-rs.si Odgovorna oseba za informacije za medije: dr. Jelena Virant Burnik. Kontakt za medije: Barbara Repovš, mediji@ip-rs.si ali 01 230 97 30 Prijava kršitev (Navodila in obrazci) URADNE URE PON - PET 9.00 - 12.00 POVEZAVE Informacije javnega značaja Priročniki in smernice Obrazci Politika zasebnosti Informacije o obdelavi osebnih podatkov Izjava o dostopnosti Podpora za majhna podjetja Pravice posameznikov Prijava na prejemanje e-novic Informacijski pooblaščenec | 2026